hodník1 -a m (í)
1. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, v hodnik; pogovarjati se na, v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik
2. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
3. zastar. pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
hodník2 in hódnik -a m (í; ọ̑)
etn. grobo, ročno tkano platno: srajca iz hodnika
// preja iz kratkih lanenih ali konopljenih izčesanih vlaken:
etn. grobo, ročno tkano platno: srajca iz hodnika
// preja iz kratkih lanenih ali konopljenih izčesanih vlaken:
Pravopis
Pravopis
hodník -a m
Pleteršnik
hodník 1., m. 1) = hodec, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Fußsteig, (hǫ̑dnik) Notr.-Erj. (Torb.); — das Trottoir, C.; — der Gang (am oder im Hause), C.; po hodnikih halabučiti, Raič (Let.).
Pleteršnik
hodník 2., m. die Rupfenleinwand, die Wergleinwand, grobe Leinwand; srajca iz hodnika; telo v hodnik obleči, Cv.
Betonske konst.
Geologija
Geografija
Smučanje
Smučanje
Geologija
Smučanje
Smučanje
Število zadetkov: 17
Dostopnost