Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
izúriti -im dov. (ȗ ȗ)
z vajo, ponavljanjem usposobiti koga za določeno delo: izuriti pilote; izuriti vojake v bojevanju / izuriti konja za jahanje / lovec je z leti tako izuril uho, da je razpoznal vsako žival
    izúrjen -a -o:
    izurjen borec, padalec; tura je primerna le za izurjene planince; konj je izurjen za jahanje; vojaki so dobro izurjeni v streljanju; izurjeno oko
Pravopis
izúriti -im dov. izúrjen -a; izúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj za kaj ~ konja za jahanje; izuriti koga/kaj v čem ~ vojake v bojevanju; ~ pilote
izúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) v čem ~ ~ ~ mečevanju
Celotno geslo Sinonimni
izúriti -im dov.
koga za kaj z vajo, ponavljanjem usposobiti koga za določeno delo
SINONIMI:
star. izvaditi, knj.izroč. izvežbati, knj.izroč. uvežbati, zastar. zmeštrati
GLEJ ŠE SINONIM: zdresirati
Celotno geslo Etimološki
izūriti – glej ūriti
Pleteršnik
izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
SSKJ²
izučíti -ím dov., izúčil (ī í)
1. usposobiti koga za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: sina je izučil svoje obrti; izučiti koga za kovača / izučiti psa za lov
2. omogočiti komu, da se tako usposobi: s skromno plačo ga je izučil
3. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj preudaren: izkušnja, nesreča človeka izuči; to bo fanta izučilo; življenje jo je izučilo; brezoseb. izučilo ga je
4. zastar. naučiti, navaditi: v šoli so ga marsičesa izučili; jezika se je izučil iz knjig
5. zastar. raziskati, preštudirati: izučiti starinske listine
    izučíti se 
    usposobiti se za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: izučiti se aranžerstva; izučiti se za kovača, mehanika, šiviljo; izučil se je pri znanem mojstru; izučiti se v poklicu staršev / fant se je že izučil
    izučèn -êna -o:
    izučen čevljar, mizar; izučena šivilja; za noben poklic ni izučena
Pravopis
izučíti -ím dov. izúčil -íla, nam. izučít/izučìt; izučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga česa ~ sina obrti; izučiti koga/kaj za kaj ~ vajenca za kovača; ~ psa za lov; poud. Izkušnja človeka ~i |naredi pametnejšega|; star. izučiti kaj ~ stare listine raziskati, preštudirati
izučíti se -ím se (í/ȋ í) česa ~ ~ mizarstva; izučiti se za kaj ~ ~ ~ mehanika
Celotno geslo Sinonimni
izučíti -ím dov.
koga omogočiti komu, da se usposobi za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega
SINONIMI:
pog. izšolati
GLEJ ŠE SINONIM: naučiti, raziskati
Celotno geslo Etimološki
izučīti – glej učīti
Pleteršnik
izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der (z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
Črnovrški
izuriti
Celotno geslo Kostelski
izuriti gl. izvežbati
Celotno geslo Hipolit
izučiti (izvučiti) glagol

PRIMERJAJ: izučen

Besedje16
izučiti glag. dov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Črnovrški
izučiti
Celotno geslo Sinonimni
izučíti se -ím se dov.
GLEJ SINONIM: usposobiti se
Celotno geslo Hipolit
izučiti se (izvučiti se) glagol

PRIMERJAJ: izučen

Besedje16
izučiti se glag. dov. ♦ P: 3 (DJ 1575, DB 1584, TPo 1595)
Celotno geslo Kostelski
izučiti se ► izˈvičit se -in se dov.
Celotno geslo Sinonimni
izúriti se -im se dov.
z vajo, ponavljanjem se usposobiti za določeno delo, dejavnost
SINONIMI:
star. izvaditi se, knj.izroč. izvežbati se, knj.izroč. uvežbati se
Število zadetkov: 20