jaháč -a m (á)
1. moški, ki se ukvarja z jahanjem: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; policisti jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev
2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače
♦ adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
jaháč1 -a m z -em člov. (á) tekmovanje ~ev;
jaháčica -e ž, člov. (á)
jaháčev -a -o (á)
jaháčičin -a -o (ȃ)
jaháčica -e ž, člov. (á)
jaháčev -a -o (á)
jaháčičin -a -o (ȃ)
Pravopis
jaháč2 -a m z -em (á) plastični ~i; kmet. švedski ~i žični kozolec; urad. kartotečni ~ kartotečni jezdec
Pleteršnik
jaháč, m. 1) der Reiter; — der Bereiter der Pferde, Cig.; — 2) konj j., das Reitpferd, V.-Cig., Valj. (Rad); — 3) = konjederec, Levst. (Nauk); — 4) der Ritterfisch (ephippus), Erj. (Z.).
Betonske konst.
Črnovrški
Število zadetkov: 9
Dostopnost