spôlzek -zka -o [spou̯zək] prid. (ó) 1. ki zaradi gladkosti, vlažnostia) povzroča pri premikanju nevarnost padca: spolzek kamen, led;
zaradi dežja je cesta spolzka;
spolzka tla;
pren. ta trditev stoji na spolzkih tleh b) uhaja iz prijema: obeljen hlod je spolzek;
ribe so spolzke;
spolzek kot riba / spolzka koža, sluznica c) povzroča neprijeten občutek: spolzek dotik 2. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: spolzki prizori v filmu;
spolzka šala;
predstava je bila na več mestih spolzka;
spolzko govorjenje spôlzko prisl.:
spolzko govoriti / v povedni rabi bilo je mokro in spolzko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 3. 2025.