jézdec -a [jezdəc] m (ẹ̑)
1. kdor jezdi, zlasti na konju: jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu; konj z jezdecem / jezdeci dirjajo skozi vas; krdelo jezdecev
2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: pri urejevanju izložb so potrebni prenosni podstavki in jezdeci; jezdeci pri pisalnem stroju / obteževalni jezdeci
3. voj., v zvezi španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice: postaviti španske jezdece; pregraditi ulice s španskimi jezdeci
♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; rel. apokaliptični jezdeci
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
jézdec2 -a [də] m z -em živ. (ẹ̑) ~i pri pisalnem stroju; voj. pregraditi ulico s španskimi ~i |z ovirami|
Pleteršnik
Prekmurski
jezdec samostalnik moškega spola
Vorenc
jezdec -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Bamberški jezdec
Predlog
Bamberškega jezdeca samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
gotski kip
IZGOVOR: [bámberški jézdəc], rodilnik [bámberškega jézdeca] in [bámberškega jézdəca]
Up. umetnost
Število zadetkov: 14
Dostopnost