ključár -ja m (á)
1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar
2. ekspr. vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik
// kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pleteršnik
ključár, -rja, m. 1) dem die Schlüssel anvertraut sind: der Schlüsselbewahrer, nk.; der Haushälter, der Beschließer, Dict., Mur., Cig., Jan.; der Schenk, der Kellermeister, Meg., Cig., Jan., Dalm.; der Kämmerer, Mur., Cig., Jan.; cerkveni k., der Kirchenkämmerer, der Kirchenprobst, Cig., Jan., C.; — 2) der Schlosser, Alas., C., nk.; — kljȗčar, Valj. (Rad).
ključar samostalnik moškega spola
Vorenc
ključar m, F5, architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni goſpodar, ali kluzhár; claviger, kluzhár; promus, -mi, kluzhar zhes kelder, inu ſhpiṡhne rizhy; suppromus, -mi, en kluzhár zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ kelder; thesaurarius, -rÿ, ſhazou varih, ali kluzhár
Svetokriški
ključar -ja m točaj, strežnik: Joſeph v' AEgypti je bil v' jetje vershen de tudi je bil ſaine kluzhariu daj. ed. Faraonavimu resloshil (V, 636) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kluzharij im. mn. s. Renoberta (II, 194 s.) ǀ Firsht teh kluzhariou rod. mn. je bil poſabil na proshno tiga brumniga Josepha (V, 637)
Besedje16
Črnovrški
Število zadetkov: 12
Dostopnost