komólec -ôlca [komou̯ca] m (ọ̑ ȏ)
1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci; teniški komolec vnetje komolca zaradi ponavljajoče se pretirane obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja, navadno zaradi igranja tenisa ali drugih športov
● ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati
♦ vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi
// pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu
2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
komólec -ôlca [u̯c] m s -em (ọ̑ ȏ)
1. poškodba ~a; prakt.sp. zašiti ~e rokave na komolcu; poud.: do ~a, ~ev zadolžen |zelo|; uporabljati ~e |brezobzirno se uveljavljati|
2. |nekdanja dolžinska mera|
1. poškodba ~a; prakt.sp. zašiti ~e rokave na komolcu; poud.: do ~a, ~ev zadolžen |zelo|; uporabljati ~e |brezobzirno se uveljavljati|
2. |nekdanja dolžinska mera|
komólec Frazemi s sestavino komólec:
do komólcev krváv, do komólcev krvávih rók, iméti do komólcev krváve rôke, pomágati si s komólci, uporábiti komólce, uporábljati komólce
do komólcev krváv, do komólcev krvávih rók, iméti do komólcev krváve rôke, pomágati si s komólci, uporábiti komólce, uporábljati komólce
Število zadetkov: 4
Dostopnost