Zadetki iskanja
sékanje -a s (ẹ́)
glagolnik od sekati: sekanje drv; sekira za sekanje mesa / sekanje drevja / sekanje in požiganje suhih vej / sekanje s sabljami
glagolnik od sekati: sekanje drv; sekira za sekanje mesa / sekanje drevja / sekanje in požiganje suhih vej / sekanje s sabljami
kòp1 kópa m (ȍ ọ́)
1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih
// tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo samo dnevni kop / naprave za dnevni kop / pridobivanje premoga z dnevnim, površinskim kopom
2. kopanje2, izkopavanje: moral je plačati kop in vožnjo / kop je bil zelo velik izkop
1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih
// tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo samo dnevni kop / naprave za dnevni kop / pridobivanje premoga z dnevnim, površinskim kopom
2. kopanje2, izkopavanje: moral je plačati kop in vožnjo / kop je bil zelo velik izkop
kóp2 -í ž (ọ̑)
1. agr. globoko rahljanje zemlje v vinogradu: danes imamo kop / opravili so prvo kop / spomladanska, jesenska kop
2. kopanje2, izkopavanje: kop jame / treba je začeti s kopjo krompirja
1. agr. globoko rahljanje zemlje v vinogradu: danes imamo kop / opravili so prvo kop / spomladanska, jesenska kop
2. kopanje2, izkopavanje: kop jame / treba je začeti s kopjo krompirja
kóp -í ž kôpi -- kôpi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ọ̑ ȋ) kmet. |rahljanje zemlje|; neobč. ~ jame kopanje
kòp kópa m (ȍ ọ́) kopati rudo na, v dnevnem ~u; pojm. pridobivanje rude s površinskim ~om |kopanjem|
kọ̑p 1., -ȋ, f. das Behauen (z. B. des Weingartens); prva, druga k., die erste, zweite Hacke (Hau); trda k., jvzhŠt.; o kopi, zur Hauzeit.
kòp 1., kópa, m. = kop, der Schopf, Guts., Jarn., Mur., Cig.; der Hühnerschopf, C.; kopi na ženski glavi, Nov.; — k. kake gore, der Gipfel, die Bergkuppe, Guts., Cig.
klánje -a s (ā)
glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa
glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa
klȃnje, n. 1) das Schlachten; die Metzelei, Cig., Jan.; (vname) se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje, Preš.; — 2) das Hadern, das Gehader, Cig.; — 3) die Kolik, das Bauchgrimmen, Cig., Jan., C., Strp.; na naglem jo klanje popade, Jsvkr.; — 4) das Spalten, Cig.
klánje -a s klanje: krmili ſzte ſzrczá vaſa, liki kdnévi klánya KŠ 1771, 753; tak ſze dr'zimo, liki na klanyé valon ovczé KŠ 1771, 466; tak ſze dr'zimo, liki na klanye bodôcse ovczé TA 1848, 36; tákse grozovitno klánye i meszárenye narédi KOJ 1848, 9; lovijo na klanyé zebrána 'zivincseta KAJ 1870, 39; med klányom vedno ládjo szkocsi KOJ 1848, 78
jáma -e ž (á)
1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves
// nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine; oči so mu ležale v globokih jamah
2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib; raziskovati jame; spustiti se v jamo; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu; podzemeljska jama / Postojnska jama
3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna; gnojnična jama; greznična jama greznica; kompostna jama / dati repo v jamo
// teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama; parilna jama
// nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo; sušiti na jami / sušilna jama
4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo; spustiti se v jamo; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar; ponesrečil se je v jami v rudniku
// s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami
5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob1: izkopati komu jamo; spustiti krsto v jamo; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami
6. ekspr., s prilastkom bivališče, zbirališče: tvoja hiša je jama razbojnikov; pren. jama greha, hudodelstva
● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila
1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves
// nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine; oči so mu ležale v globokih jamah
2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib; raziskovati jame; spustiti se v jamo; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu; podzemeljska jama / Postojnska jama
3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna; gnojnična jama; greznična jama greznica; kompostna jama / dati repo v jamo
// teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama; parilna jama
// nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo; sušiti na jami / sušilna jama
4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo; spustiti se v jamo; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar; ponesrečil se je v jami v rudniku
// s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami
5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob1: izkopati komu jamo; spustiti krsto v jamo; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami
6. ekspr., s prilastkom bivališče, zbirališče: tvoja hiša je jama razbojnikov; pren. jama greha, hudodelstva
● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila
jáma -e ž (á) gnojna ~; kraška ~; teh. lužilna ~; rud. žarg. ponesrečiti se v ~i v rudniku; poud.: izkopati komu ~o |grob|; Ta obrt je zlata ~ |je dobičkonosna|
jáma -e ž BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:
gnojna jama
gradbena jama
gramozna jama
volčja jama
servisna jama
zasipna jama
1.
2.
3.
nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame

SINONIMI:
sušilna jama, terilna jama, teriščna jama, teriška jama






- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 141