Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
začárati -am dov. (ȃ)
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje
// s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala
    začáran -a -o
    1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana
    2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
Pravopis
začárati -am dov. -an -ana; začáranje (ȃ) koga/kaj v kaj ~ princa v žabo; poud. Njena lepota ga je začarala |očarala|
Celotno geslo Sinonimni
začárati -am dov.
1.
koga po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost
SINONIMI:
2.
koga ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja
SINONIMI:
knj.izroč. učarati, ekspr. ureči, ekspr. uročiti, pog. zacoprati
Celotno geslo Etimološki
začȃrati – glej čȃr
Pleteršnik
začárati, -am, vb. pf. verzaubern, verhexen, Cig., Jan., C., nk.; začarana puška, Kos.; z. komu kaj, einem etwas anzaubern, Cig.
Celotno geslo Kostelski
začarati gl. zacoprati
SSKJ²
žrtvováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
1. v različnih religijah dajati, ponujati žival, človeka božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: žrtvovati Apolonu; pred bitko so žrtvovali bogovom / žrtvovati hčer, sina boginji; žrtvovati jagnje, kozlička / žrtvovati pridelke darovati
2. dajati kaj, odpovedovati se čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: preveč denarja smo žrtvovali, da bi zdaj vse propadlo; veliko je žrtvoval za to, da bi otroci študirali / žrtvovati lastne interese višjim ciljem / za dokončanje naloge je žrtvoval počitnice / ekspr. ali mi lahko žrtvujete pol ure ali ste lahko pol ure z menoj
♦ šah. žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača
3. dopuščati, povzročati, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: za zmago so žrtvovali na tisoče vojakov
// ne upoštevati kaj, odpovedovati se čemu, kar se ima glede na kaj za manj pomembno, vredno: pesnik je jasnost verza žrtvoval rimi; resnico so žrtvovali sprotnim koristim
4. ekspr. delati, povzročati, da kdo propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti: tej ideji so žrtvovali celo generacijo
● ekspr. v tej aferi so ga žrtvovali dopustili so, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo; ekspr. žrtvovati življenje domovini, za domovino umreti zanjo, zlasti v boju
    žrtvováti se 
    1. podrejati svoje delovanje, interese čemu, kar se ima za pomembno, vredno: žrtvovati se za družino, otroke
    // (biti pripravljen) umreti, izpostaviti se veliki nevarnosti za kaj, kar se ima za pomembno, vredno, navadno v boju: za kritje umika ranjencev se je žrtvovalo nekaj prostovoljcev
    2. šalj. delati, opravljati kaj neprijetnega, zlasti namesto koga drugega: žrtvoval se je in namesto njega napisal pismo; kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino
    žrtvujóč -a -e:
    sporazumeli so se, žrtvujoč pri tem svoje koristi; žrtvujoča se žena
    žrtvován -a -o:
    žrtvovani interesi; biti žrtvovan bogovom; žrtvovana žival; ideologiji žrtvovana generacija
Pravopis
žrtvováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žrtvovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ bogovom; žrtvovati koga/kaj komu/čemu ~ hčer boginji; ~ resnico sprotnim koristim; žrtvovati koga/kaj za kaj ~ počitnice za dokončanje naloge; ~ veliko vojakov za zmago
žrtvováti se -újem se (á ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ otroke; šalj. Kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino |bo pripravljen iti|
Celotno geslo Sinonimni
žrtvováti -újem dov. in nedov.
1.
kaj dajati kaj, odpovedovati se čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno
SINONIMI:
neknj. pog. riskirati, neknj. pog. špogati
2.
komu kaj v nekaterih verstvih dajati, ponujati žival, človeka božanstvu v čast, navadno s posebnim obredom
SINONIMI:
opraviti daritev, darovati
GLEJ ŠE: umreti
Celotno geslo Vezljivostni G
žrtvováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj darovati komu/čemu kaj
Lastne interese je žrtvoval otrokom (za njihove višje cilje).
2.
iz religije kdo/kaj darovati koga/kaj
(Za boljšo letino in blagostanje) so (svojim največjim bogovom) žrtvovali jagnjeta in mlada dekleta.
Celotno geslo Etimološki
žrtvováti – glej žȓtev
Pleteršnik
žrtvováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Jan., nk.; — ž. se, sich opfern, Jan., nk.
Črnovrški
žrtvovati gl. ofrati
SSKJ²
uročíti -ím dov., uróčil (ī í)
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: uročiti kravo, da ne daje mleka; uročiti otroka / uročiti sosedovim konjem neubogljivost z besedo, s pogledom povzročiti, da dobijo to lastnost / uročiti s hvalo, pogledom
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: dekle ga je uročilo; govornik je čisto uročil poslušalce / njena lepota ga je uročila / ta ženska mu je uročila pamet
// navadno s pogledom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, postane negiben, tog: ostro ga je gledal, da bi ga uročil / uročiti žrtev s srepimi očmi, z ostrim pogledom
    uročèn -êna -o:
    uročenega človeka rada boli glava; biti uročen od njene lepote; gledati, poslušati kakor uročen; prisl.: uročeno poslušati, strmeti
Pravopis
uročíti -ím dov. urôči -íte; uróčil -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; uročênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ kravo; poud. Govornik je uročil poslušalce |zelo prevzel|; uročiti komu/čemu kaj ~ konjem neubogljivost
Celotno geslo Sinonimni
uročíti -ím dov.
koga po ljudskem verovanju navadno z besedo, pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, zaželeno lastnost, sposobnost
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: začarati
Celotno geslo Etimološki
uročīti – glej urȍk
Pleteršnik
urǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. pf. behexen, beschreien, Cig., Jan., C., Dol.; u. s pogledom, Solkan-Erj. (Torb.); (vúrčiti, Mur., vzhŠt.; vúročiti, Prip.-Mik.).
Črnovrški
uročiti
Črnovrški
uročiti gl. upanati
Število zadetkov: 56