kozólec -ôlca [kozou̯ca] m (ọ̑ ȏ)
1. lesena, od strani odprta stavba za sušenje žita, krme: jemati snope iz kozolca; sušiti v kozolcu; prenočil je pod kozolcem / dvojni ali vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; kozolec dvojnik
♦ agr. stegnjeni kozolec ki ima okna v eni vrsti; žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom
2. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: opisal mu je kozolec / delati kozolce; lovili so se in preobračali kozolce
● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
kozólec -ôlca [u̯c] m s -em (ọ̑ ȏ) jemati snope iz ~a; preobračati ~e |delati na podlagi obrate telesa naprej ali nazaj|
Geografija
Število zadetkov: 4
Dostopnost