Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
jedrnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. ki z malo besedami pove bistveno: jedrnat članek, govor / jedrnat stil; jedrnato izražanje / nav. ekspr. on je kratek in jedrnat
// vsebinsko bogat, tehten: kratki in jedrnati stavki / jedrnate misli
2. star. čvrst, krepek: jedrnati prebivalci / nabirati mlade, jedrnate gobe
3. min. ki ima zelo drobna zrna: jedrnata snov / jedrnata sadra
    jedrnáto prisl.:
    jedrnato opisovati; ekspr. reči kratko in jedrnato
Pravopis
jedrnàt -áta -o; -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ članek
jedrnátost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Sinonimni
jedrnàt -áta -o prid.
ki z malo besedami pove bistveno
SINONIMI:
knj.izroč. jedren, knj.izroč. jedrovit, knj.izroč. kompakten, knj.izroč. koncizen, knj.izroč. lakoničen, knj.izroč. lapidaren, knj.izroč. pregnanten, knj.izroč. sežet, ekspr. strnjen, ekspr. zgoščen
GLEJ ŠE SINONIM: čvrst, trden
Celotno geslo Etimološki
jedrnȁt – glej jédro
Pleteršnik
ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
SSKJ²
nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika
    nèspoštljívo prisl.:
    zelo nespoštljivo je govoril o njem
Pravopis
nèspoštljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ odnos do staršev
nèspoštljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Pleteršnik
nespoštljìv, -íva, adj. unehrerbietig.
SSKJ²
osóren -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle
// ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje
2. zastar. neprijeten, pust2: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel
    osórno prisl.:
    osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati
Pravopis
osóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; osoren do koga biti ~ ~ podrejenega
osórnost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo Sinonimni
osóren -rna -o prid.
ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju
SINONIMI:
ekspr. popadljiv, ekspr. ugrizljiv
GLEJ ŠE SINONIM: neprijeten
Celotno geslo Etimološki
osọ́ren -ọ̄rna prid.
Pleteršnik
osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.
SSKJ²
zadírčen -čna -o prid.(ī)
ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje: nenadoma je postal razdražljiv in zadirčen / zadirčne besede / zadirčen glas
    zadírčno prisl.:
    zadirčno ga je zavrnil; njen glas je zvenel zadirčno
Pravopis
zadírčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ poveljnik; preveč ~
zadírčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Celotno geslo Sinonimni
zadírčen -čna -o prid.
ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje
SINONIMI:
ekspr. ježast, ekspr. osast, ekspr. osat2, slabš. režav, star. zaderikast, star. zaderikav, knj.izroč. zadirčljiv, knj.izroč. zadirljiv, nar. zdrt
Celotno geslo Etimološki
zadīrčen – glej drẹ́ti se
Pleteršnik
zadírčən, -čna, adj. kdor se rad zadira, zum Schreien, Kreischen geneigt: z. otrok, Cig.; z. človek, ki se rad v druge zadira, Cig.; z., hudoben jezičnik, LjZv.; — zadirčne besede, unfreundliche Worte: predno se je gostba končala, jele so leteti zadirčne besede, LjZv.
SSKJ²
krátek -tka -o prid., krájši stil. kráčji (á)
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost; ant. dolg2: v roki je držal kratek kol; hoditi s kratkimi koraki; kratki lasje; ima zelo kratek trup in dolge noge; puška s kratko cevjo; pes s kratko dlako; kratka nit; pot je zelo kratka / ta razdalja je kratka majhna / obleka z dolgimi, kratkimi rokavi; nosila je zelo kratko obleko; kratke hlače hlače, katerih hlačnice segajo najdlje do kolen / šport. žarg.: skakalec je bil razmeroma kratek delal je kratke skoke; izkoristil je kratko žogo in dal gol žogo, ki je dosegla razmeroma kratko razdaljo / kratke luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej
// ki je po obsegu omejen, zgoščen: kratek članek, spis; kratka pesem; napisati kratko pismo / to je kratka vsebina romana / obnoviti kaj v kratkih besedah; s kratkimi besedami je določil vsakemu svoje delo / kratki film ki je dolg do 600 m
2. ki traja razmeroma malo časa: spregovoril je po kratkem premisleku, premolku; šla sta na kratek sprehod; boj je bil kratek; kratka, a huda bolezen; noči so postale zelo kratke; kratko življenje / napravila je kratek požirek / le prav kratek čas se je mudil tu; v kratkem času se je zelo spremenil / kratek rok; kratko razdobje / ekspr. samo za kratek hip ga je videl / ta material ima zelo kratko življenjsko dobo / kratka osvetlitev filma
// s časovno enoto ki se zdi, da traja malo časa: dan jima je zelo kratek; počivali so le kratko uro
3. elektr., v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: prišlo je do kratkega stika; zaradi kratkega stika je nastal požar; pren., publ. med umetnostnim in političnim tokom je nastal kratki stik
● pog., ekspr. zelo kratka bova hitro bova opravila, se pogovorila; kratek čas če bosta tu, bo bolj kratek čas kratkočasno, zabavno; delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; to mu je le za kratek čas za razvedrilo, v zabavo; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
♦ jezikosl. kratki nedoločnik nedoločnik na -t ali -č; kratki samoglasnik; med. kratka sapa oteženo, težko dihanje; rad. kratki valovi radijski valovi z valovno dolžino od 10 do 150 m
    krátko prisl.:
    na vprašanja je kratko odgovarjal; oglasil se je kratko in ostro; kratko in jedrnato je povedal, kar je mislil; kratko postriženi lasje; po nekaj tednih je bil kratko malo zdrav kratko malo
    ●     ekspr. kratko in malo ne izraža podkrepitev trditve; star. kratko ni malo mu ne verjame kratko in malo, kratko malo; ekspr. kratko malo ne upam se kratko malo; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav
    ♦     glasb. kratko označba za način izvajanja staccato; jezikosl. kratko naglašen samoglasnik
    krátki -a -o sam.:
    pog., ekspr. potegnil, povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; star. obljubil je priti čez kratko čez malo časa, kmalu; ekspr. na kratko ga drži ima ga popolnoma v oblasti; ekspr. na kratko nasajena metla; na kratko postriženi lasje; na kratko mu je povedal; star. to bom opravil ob kratkem v bližnji prihodnosti; star. da ob kratkem povem na kratko; v kratkem ti bom vrnil; do pred kratkim tega nisem vedel; pred kratkim sva se videla; 
prim. krajši
Pravopis
krátek -tka -o; krájši -a -e, star. kráčji -a -e (á; ȃ; ȃ) ~ kol; Obisk je bil ~; poud. Zelo ~a bova |Hitro bova opravila, se pogovorila|
krátki -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnik
krátka -e ž, rod. mn. -ih (á) neknj. ljud., poud. potegniti, povleči (ta) ~o |doseči manj ugodno rešitev|
na krátko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ postrižen
v krátkem čas. prisl. zv. (á) ~ ~ se vrniti
pred krátkim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ kaj izvedeti
krátkost -i tudi kratkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑)
Število zadetkov: 42