zasmehoválec -lca [zasmehovau̯ca tudi zasmehovalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zasmehuje: zavrniti zasmehovalce / bil je kritik in zasmehovalec vsega obstoječega
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zasmehoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ)
zasmehoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
zasmehoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
zasmehoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
zasmehoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
SSKJ²
Pravopis
opravljȋvec – glej oprávljati
Pleteršnik
Črnovrški
SSKJ²
lájavec -vca m (ā)
1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev
2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci
1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev
2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci
Pravopis
lájavec -vca m z -em živ. (á; ȃ) poud. ustrašiti se ~a |lajavega psa|; člov., slabš. pomiriti ~a |zbadljivega, zadirčnega človeka|
lájavčev -a -o (á; ȃ)
lájavčev -a -o (á; ȃ)
Pleteršnik
lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.-M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.
lajavec samostalnik moškega spola
Vorenc
Besedje16
Število zadetkov: 17
Dostopnost