Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zlokôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž.
1. zloben, hudoben: zlokobna mačeha; zlokobne sile; zlokobna usoda / zlokoben obraz / zlokoben namen
2. zlovešč: temni zlokobni oblaki; zlokobna tišina pred spopadom; zlokobno znamenje
3. grozljiv, neprijeten: izogibati se zlokobnega kraja; nastala je zlokobna tema
    zlokôbno prisl.:
    zlokobno je molčal; veter je zlokobno udarjal v trhla vrata
Pravopis
zlokôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) neobč.: ~ kraj grozljiv, neprijeten; ~ namen zloben, hudoben; ~o znamenje slabo, nevarno
zlokôbnost -i ž, pojm. (ó) neobč.
Celotno geslo Sinonimni
zlokôben -bna -o prid.
GLEJ SINONIM: grozljiv, hudoben
SSKJ²
nèugóden -dna -o prid., nèugódnejši (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje / neugoden duševni, telesni občutek / neugodni rezultati dela / neugodna kritika, ocena negativna, odklonilna
    nèugódno prisl.:
    neugodno se počutiti; dogodek je neugodno vplival nanj / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno
SSKJ²
zlovéšč -a -e prid.(ẹ̄)
ki napoveduje zlo, nesrečo: zlovešči obiskovalci; sova je zlovešča ptica / zlovešča hišna preiskava; zlovešča tišina pred napadom; zlovešče brnenje letal; zlovešče grmenje; zlovešče ozračje v tragediji / zlovešč pogled grozeč
// ki vzbuja grozo, strah: zlovešči trenutki na strmini; zlovešče napovedi, novice; zlovešča prikazen; zlovešče tuljenje volkov
    zlovéšče prisl.:
    zlovešče se je bliskalo; oči so se mu zlovešče zasvetile; sam.: napovedovali so nekaj zloveščega
Pravopis
nèugóden -dna -o; -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~e okoliščine; Rešitev prošnje je ~a; neugoden za koga/kaj Vreme je ~o ~ plovbo
nèugódnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
Pravopis
zlovéšč -a -e; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) ~a napoved
zlovéšče -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) napovedati nekaj ~ega
zlovéščost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
Celotno geslo Sinonimni
nèugóden -dna -o prid.
GLEJ SINONIM: neprijeten, neprimeren1, slab1
Celotno geslo Sinonimni
zlovéšč -a -e prid.
GLEJ SINONIM: grozeč, grozljiv
Celotno geslo Etimološki
zlovẹ̄šč – glej vẹ̄šč
Pleteršnik
neugọ́dən, -dna, adj. 1) ungünstig, Cig., Jan., nk.; (v tem pomenu nav. neugǫ́den); — 2) unangenehm, Jan.; unappetitlich, ("neuguden") Svet. (Rok.); — ungeschickt, Dol.; — prim. negoden.
SSKJ²
nesréčen -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno
// nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba
2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo
● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega
    nesréčno prisl.:
    nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga
Pravopis
nesréčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ ljubimec; poud.: ~e misli |z neugodnimi posledicami|; Ta ~i fant je spet zamudil |izraža podkrepitev|
nesréčni -ega m, člov. (ẹ́) pomilovati ~ega
nesréčnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Celotno geslo Sinonimni
nesréčen -čna -o prid.
ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine
SINONIMI:
zastar. jaden, zastar. zlosrečen
GLEJ ŠE: onesrečevati, onesrečiti, srečen
Celotno geslo Frazemi
nesréčen Frazemi s sestavino nesréčen:
rodíti se pod nesréčno zvézdo
Celotno geslo Etimološki
nesrẹ́čen – glej srẹ́ča
Pleteršnik
nesrę́čən, -čna, adj. 1) unglücklich; — 2) unglückbringend, unglückselig; ta nesrečni človek je moral ravno zdaj priti! nesrečna lakomnost.
Prekmurski
nesrèčen -čna -o prid. nesrečen: cslovik lejko ali ſzrecsen, ali pa jáko neſzrecsen poſztáne SIZ 1807, 6; ali neszrecsen – nej szam sze ga mogao vcsakati KOJ 1833, IIII; Ovo jaſz tvoja neſzrecsna zablodjena ovcſicza KŠ 1754, 229; Neſzrecsna je ona düsa BKM 1789, 274; ſtero csloveka od vnouge féle neſzrecsnoga ſzküsávanya lejko bráni SIZ 1807, 8; Znaſſe pogibelnoſzti i neſzrecsne ſztáve KŠ 1754, 125; Od neſzrecsne vekivecsnoſzti KM 1783, 295; Ali vpogibel táksi Szpádnejo neszrecsni BKM 1789, 7; Tvoji szo i ti neszrecsni Vandrarje KAJ 1848, 16
nesréčneši -a -e nesrečnejši: Neszrecsnêsi od nerázumni sztvári Bi bio sors nas KAJ 1848, 6
nesrèčni -a -o sam. nesrečni: trouſtajte te neſzrecsne KŠ 1754, 103
Celotno geslo Hipolit
nesrečen pridevnik

PRIMERJAJ: nesrečno

Vorenc
nesrečen prid., F14, funesta dies, neſrèzhen dán; funestus, -a, -um, neſrèzhen; inauspicatus, -a, -um, neſrèzhen; infaustus, -a, -um, neſrèzhen; infelicitare, neſrèzhnu délati; infelix, neſrèzhen; infoelix, vel infelix, neſrèzhen; infortunatus, -a, -um, neſrèzhen, katerimu hudú grè; ingloriosus, -a, -um, ne ſlovezh, nezhaſtliu, neſrèzhen; inominalis, -le, ut inominalis dies, en neſrèzhni dán; inominatus, -a, -um, neſrèzhen; obnuntiatio, neſrèzhnu oṡnanenîe; parum felix, neſrèzhen; sinister, -a, -um, levizhin, leu na roki, neſrèzhin
Število zadetkov: 366