mešétar -ja m (ẹ̑)
1. posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb: spretni mešetar je zelo hvalil žival; prodal je vole brez mešetarjev; vzel ga je za svojega mešetarja; vpije kot mešetar; kupci in mešetarji / ekspr. ženitovanjski mešetar posrednik / nepremičninski mešetar posrednik
♦ ekon. borzni mešetar borzni posrednik
2. nav. slabš. kupčevalec, prekupčevalec: blago naj dobi kupec neposredno, brez mešetarjev / konjski mešetar / politični mešetar
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
mešétar -ja m z -em člov. (ẹ̑) ~ je pomagal pri prodaji volov; vpiti kot ~; borzni ~ posrednik; slabš. konjski ~ |prekupčevalec|
mešétarka -e ž, člov. (ẹ̑)
mešétarjev -a -o (ẹ̑)
mešétarka -e ž, člov. (ẹ̑)
mešétarjev -a -o (ẹ̑)
Število zadetkov: 3
Dostopnost