Zadetki iskanja
mrhovína -e ž (í)
meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini
// poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina
meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini
// poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina
mrhovína -e ž
mŕha -e ž (ŕ)
1. nav. slabš. onemogla, zanemarjena žival, zlasti konj: za ta denar še mrhe ne dobiš, kaj šele takega konja; prijahal je na stari mrhi / stran, mrha pasja
2. ekspr. krepka, debela žival: zapregel je par težkih mrh; to ti je mrha, ni čudno, da ima dosti mleka
3. nizko ničvreden, malovreden človek: tista mrha te je ovila okrog prsta; od take mrhe ne moreš pričakovati nič dobrega; mrha babja ne dela drugega, kot leži / kot psovka že spet si pijan, mrha
4. ekspr. postaven ali sposoben človek, zlasti ženska: kakšna mrha je njegova žena, samo zdravje je je / kot nagovor spet si dosegel prvo mesto, mrha
5. zastar. mrhovina: smrad po mrhi / zakopati mrho
1. nav. slabš. onemogla, zanemarjena žival, zlasti konj: za ta denar še mrhe ne dobiš, kaj šele takega konja; prijahal je na stari mrhi / stran, mrha pasja
2. ekspr. krepka, debela žival: zapregel je par težkih mrh; to ti je mrha, ni čudno, da ima dosti mleka
3. nizko ničvreden, malovreden človek: tista mrha te je ovila okrog prsta; od take mrhe ne moreš pričakovati nič dobrega; mrha babja ne dela drugega, kot leži / kot psovka že spet si pijan, mrha
4. ekspr. postaven ali sposoben človek, zlasti ženska: kakšna mrha je njegova žena, samo zdravje je je / kot nagovor spet si dosegel prvo mesto, mrha
5. zastar. mrhovina: smrad po mrhi / zakopati mrho
mŕha -e ž (ŕ) slabš. prijahati na stari ~i |onemogli, zanemarjeni živali|; poud. zrediti pravo ~o |krepko žival|; člov., poud. To pa je ~ |postavna, sposobna ženska|; nizk. Tista ~ ga je ovila okrog prsta |ničvredna ženska|; zmer. Spet si pijan, ~
mŕha 2., f. das Vieh, Habd.-Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
mrha samostalnik ženskega spola
mrha ž, F3, cadaver, mertvu telù, truplu, merha, merzhina, mertvina, mrha; caro morticina, od merhe meſſú
mrha -e ž poginula žival, mrhovina: je ſmerdel huishi kakor obena merha im. ed. ǀ ſmrad ene zhervive merhe rod. ed. ǀ od uſeh kraju ukupaj letio h' tej merhi daj. ed., inu vſy jo zukajo, inu poshreiti hozheo ǀ orly, kadar pozhutio to merho tož. ed. ǀ en orl, kateri uſe skuſi okoli merh rod. mn. hodi
mrha -e samostalnik ženskega spola
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23