múhovnik -a m (ú)
1. zastar. muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom
2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat1: koruza že dela muhovnike
♦ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pleteršnik
múhovnik, m. 1) der Fliegenwedel; — 2) die Fliegenblume, die Geilwurz (orchis bifolia), Cig., Jan.; — das Zweiblatt (listera), C., Medv. (Rok.); — 3) die Vogeltraube, Vrtov. (Vin.).
muhovnik samostalnik moškega spola
Vorenc
muhovnik -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Število zadetkov: 9
Dostopnost