načêlnik -a m (ȇ)
1. uslužbenec, ki vodi kak oddelek, zlasti v javni upravi: določiti, imenovati načelnika; načelnik odseka za finance / načelnik oddelka, sekcije / postajni načelnik šef postaje
// kdor vodi kako društvo, organizacijo: postal je načelnik gorske reševalne službe; načelnik zadruge / načelnik Gasilske zveze / nekdaj načelnik telovadnega društva
2. predstojnik upravne enote: občinski, okrožni načelnik / okrajni ali sreski načelnik v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja
3. nekdaj vodja1, poveljnik: rodovni načelnik / načelnik financarjev
♦ voj. načelnik štaba častnik, ki vodi, usklajuje delo štaba; zgod. načelnik Narodne straže
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravo
Število zadetkov: 4
Dostopnost