Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
nazáj prisl. (á)
1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi
 
šport. premet nazaj
// izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj
// v medmetni rabi izraža
a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj
b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj
// pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala
3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti
4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj
5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal
● 
nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; šol. žarg. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje
Pravopis
nazáj smer. prostor. prisl. (á) iti ~; nesti ~ vrniti; pripeljati se ~ vrniti se; vlak za ~; šteti ~
Celotno geslo Sinonimni
nazáj smer. prostor. prisl.
1.
izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek
SINONIMI:
knj.izroč. navzad, star. navznak, star. vnic
2.
izraža gibanje ali smer proti izhodišču
SINONIMI:
ritensko, vzvratno, zastar. zad
Celotno geslo Frazemi
nazáj Frazemi s sestavino nazáj:
udáriti [nazáj] kot búmerang
Celotno geslo Etimološki
nazáj prisl.
Prekmurski
nazáj tudi nazá tudi nahzáj tudi nazájh tudi nazájan prisl.
1. nazaj, izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek: Jezus ſze pa nazáj obrné KŠ 1771, 30
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: Ete Jesus nazaj pride SM 1747, 15; Moremo nouvoga csloveka nazáj iſzkati KŠ 1754, 192; nego nyidva nazáj pelaj kbrati tvojemi KŠ 1754, 66; Za Czaſarſztva Nerve je pa nazáj ſou vu Efezus KŠ 1771, 261; ſzo ſli nazáj vu ſzvoje domovine KŠ 1771, 8; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; Odnut ſze nazáj poverne BKM 1789, 20; i vu zemlo najſze nazáj povrné KM 1796, 7; sze more vö prosziti, ino hitro nazáj pascsiti KOJ 1845, 9; ino sou kak naj hüjsa tocsa v-Pannonio nazáj KOJ 1848, 4; i od tisztecz bi rávno telko mlájsov k-szebi nazajan gorivzéli na edno leto KOJ 1833, XVI; ki vu Hercegovini mir ráj dopüsztlivosztjov, kak krvi polevanyom nahzáj posztaviti 'zele AI 1875, br. 1, 2; mogli szo nazáj domô oditi AI 1875, kaz. br. 3; eto sze poszlavcom nazájh prek posle AI 1875, kaz. br. 2
3. v zvezi z glagolom vrniti, povrniti: Nepobo'zen na pôszodo jemlé, i naza ne plácsa TA 1848, 30; i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 21; vu vſzem ſzo nazáj skoudili razbiácsom KM 1790, 88
4. v zvezi z glagolom ugovarjati: naj podlo'zni boudo ni nazáj morjüjoucsi KŠ 1754, 66
5. spet, znova: ali oblübo mojo prelomo, ino nazáj grehe polübo SM 1747, 53; mojo düšo i tejlo vu vno'zina rú'zni grejhov nazáj zblato KŠ 1754, 230; i vzemi me nazáj gori vu tvoje miloscse dobrouto KŠ 1754, 232; Opravi me nazáj gori KŠ 1754, 242; I nazáj je poſztánola rouka nyegova zdrava KŠ 1771, 109; Petra v-Apoſztolſztvo nazáj dene KŠ 1771, 334; i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1796, 6; Koga szo sze prijale [osepnice] z-jezero sze komaj ednoga nazáj primejo KOJ 1845, 119; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8
Smučanje
bóki nazáj -ov -- m
Smučanje
nagíb nazáj -a -- m
Prekmurski
nazáj cìmprati ~ -am nedov. ponovno zgraditi: Ár Jeru'zálem pá, Nazáj cimprati dá BKM 1789, 357
Prekmurski
nazáj dàti ~ dám dov. vrniti, povrniti: To vkrádnyeno pa nazáj dati KŠ 1754, 53; tak proſzimo Bogá, naj nyim obilno nazáj dá KŠ 1754, 53
Prekmurski
nazáj dobìti ~ -ím dov. dobiti nazaj: Tak je po pokouri nazáj dobi KŠ 1754, 191
nazáj dòbleni ~ -a ~ -o nazaj dobljen, vrnjen: Györ je denok nazáj dobleni po vitéstvi KOJ 1848, 86
Prekmurski
nazáj držéči se ~ -a se ~ -e se prid. zadržan, boječ: da szam pôleg lagovoga gorihranênya bojazlivi i nazájszedr'zécsi bio AI 1875, br. 2, 7
Prekmurski
nazáj gòri postàviti ~ ~ -im dov. znova ustanoviti: Goſzpodne, jeli vu etom vrejmeni nazáj gori poſztávis Králeſztvo Izraelſzko KŠ 1771, 341
Prekmurski
nazáj hodìti ~ hódim nedov. vračati se: Mrtvi nehodijo nazáj KOJ 1845, 96
Prekmurski
nazáj idóč prisl. nazaj grede: Nazáidôcs k-ocsi szvojemi, szrécsao sze je z-ednim kôdisom KAJ 1870, 136
Prekmurski
nazáj idóuči ~ -a ~ -e prid. vračajoč se: Rano pa nazáj idoucsi vu meſzto, ogládo je KŠ 1771, 69; Törci pa v-gorécsem szrdi nazájidoucsi szporobijo vsze KOJ 1848, 50
Prekmurski
nazáj nòtripostàviti ~ -im dov. vzpostaviti, uvesti: da sze je Magisztratus molo Czaszari, naj bi nyim indasnyo Szpouved nazáj notriposztavo KOJ 1845, 67
Smučanje
nazáj obŕnjena kŕpljica -- -e -e ž
Prekmurski
nazáj odgovárjati ~ -am nedov. ugovarjati: ſto ſzi ti, ka nazáj odgovárjas Bougi KŠ 1771, 468
Prekmurski
nazáj pláčati ~ -am dov. vrniti: Ár je pravicsno pri Bougi nazáj plácsati onim znevolami, ki vám nevolo ſzprávlajo KŠ 1771, 626; Goszpodne, pomori mi gori, da nyim nazâ plácsam TA 1848, 34; Ferkec nyemi je eta nej nazáj pláčao BJ 1886, 5; naj ſze nyemi nazáj plácsa KŠ 1771, 474
Število zadetkov: 52