zádaj prisl. (á)
1. izraža položaj za čim v prostoru: hoditi zadaj; v gledališču sedeti zadaj; manjši stojijo spredaj, večji zadaj; zadrževati se bolj zadaj; čisto, daleč zadaj / šli smo v skupini, dva spredaj, dva zadaj / s prislovnim določilom kraja: otroci se igrajo zadaj na igrišču; sedela je v senci zadaj na vrtu; prišla je iz sobe zadaj na levi / seznam besed je zadaj (v knjigi)
2. izraža položaj dela, strani česa, ki je glede na določeno smer za drugimi deli, stranmi: rute so si zavezovale zadaj; škornji so zadaj umazani
3. v zvezi od zadaj izraža gibanje ali usmerjenost iz položaja za čim: brcniti koga od zadaj; približati se, priti od zadaj; videla ga je samo od zadaj / slikati koga od spredaj in od zadaj
● biti zadaj čutim, da je še nekaj drugega zadaj nekaj se skriva za tem; v primerjavi z razvitimi smo daleč zadaj zelo zaostajamo; pog. ta ura je kar naprej zadaj zaostaja; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo; prim. odzadaj
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zádaj mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo; Ta ura je kar naprej ~ zaostaja; približati se, priti od ~; videti begunca od ~
zádaj prisl.
Pleteršnik
zadaj prislov
Vorenc
zadaj prisl., F7, I. gubernaculum, -li, timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovṡke podobe, ṡadai oſlove. Isa:34; ponè, odṡad, ṡad, ṡadai, odṡadaj; retrogradi, ṡadai hoditi; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ẛe voda s'ene ṡhterne vleizhe; II. Pelaponesus, ṡadai morjá; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi
zadaj prislov
Besedje16
Gledališče
zádaj prisl.
SSKJ²
nazáj prisl. (á)
1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi
♦ šport. premet nazaj
// izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj
// v medmetni rabi izraža
a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj
b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj
// pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala
3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti
4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj
5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal
● nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; šol. žarg. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje
1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi
♦ šport. premet nazaj
// izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj
// v medmetni rabi izraža
a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj
b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj
// pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala
3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti
4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj
5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal
● nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; šol. žarg. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje
Pravopis
nazáj smer. prostor. prisl. (á) iti ~; nesti ~ vrniti; pripeljati se ~ vrniti se; vlak za ~; šteti ~
nazáj smer. prostor. prisl.
1.
GLEJ ŠE SINONIM: spet1, zadaj
GLEJ ŠE: naprej, hoja1, nazadovati, odgovarjati, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, ozreti se, preklicati, vračati se, vrniti, vrniti, vrniti, vrniti se, obvladovati se
GLEJ ŠE: naprej, hoja1, nazadovati, odgovarjati, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, ozreti se, preklicati, vračati se, vrniti, vrniti, vrniti, vrniti se, obvladovati se
nazáj prisl.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 92
Dostopnost