Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
dolóčen -čna -o prid., dolóčnejši (ọ́)
podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora; zahtevam določno izjavo; izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko
 
jezikosl. določna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebna glagolska oblika; določna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje večjo določenost, pogosto oblikovno, naglasno drugačna
    dolóčno prisl.:
    oče se ni določno izrazil; povedal mu je samo na splošno, ne pa določno; stvari je treba določneje razmejiti; šele zdaj je določneje videl njen obraz; sam.: izvedel ni nič določnega
Pravopis
dolóčen1 -a -o (ọ́)
dolóčeni -a -o (ọ́) publ.: ~ kritik neki; ~i ljudje nekateri; To predstavlja ~o novost novost
dolóčeno -ega s, pojm. (ọ́) ne vedeti o kom nič ~ega
dolóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
dolóčen2 -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́) premalo ~ odgovor
dolóčni -a -o (ọ́) jezikosl.: ~ glagol; ~a oblika pridevnika
dolóčno -ega s, pojm. (ọ́) izvedeti kaj ~ega
dolóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo Sinonimni
dolóčen1 -čna -o prid.
GLEJ SINONIM: jasen
Celotno geslo Sinonimni
dolóčen2 -a -o povdk.
izraža, da so danosti, ki odločajo o tem, kakšno, kolikšno, katero je kaj, izbrane
Pleteršnik
dolǫ́čən, -čna, adj. 1) bestimmbar, Cig. (T.); — 2) bestimmt, präcise, Mur., Cig., Jan., nk.; določni naklon, der Indicativ, Jan.
SSKJ²
določíti in dolóčiti -im dov. (ī ọ́)
1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok plačila
// izbrati, nameniti za kaj: komisija je določila kandidate; določiti koga za dediča; starši so ga določili za mizarja; v reprezentanco so določili sedemnajst igralcev / sredstva za to se določijo v predračunu
2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: določiti pasmo živali; določiti krvno skupino / težko mu je določiti leta
♦ 
biol., min. določiti mineral, rastlino, žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; num. določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu
    dolóčen -a -o
    1. deležnik od določiti: dokončati delo v določenem času, roku; prišel je določeni dan; narod ima v zgodovini svoj točno določeni položaj; določena cena; obveznosti so določene s pogodbo; razprava je določena za peti junij ob desetih; časovno, dobro, jasno določen; določen je bil za talca
    2. ki je znan, a se noče, ne more imenovati; neki1, nekateri: te hvalnice so napisali določeni kritiki; take težnje se pojavljajo pri določenih ljudeh / publ., z oslabljenim pomenom: današnja premiera pomeni določeno novost; zaradi tega bodo nastopile določene težave; prisl.: čisto določeno sem se zavedal tega; sam.: o njem ne vem nič določenega
SSKJ²
néki1 tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄)
1. ki je
a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks gospod
b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe
2. publ. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak3, kakšen2to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen
SSKJ²
néki2 člen. (ẹ̑)
1. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric
// v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se
2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati
Pravopis
néki1 -a -o nedol. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Srečal sem ~o žensko; Prišel je ~ mlad moški; ~o letalo; ~ znanec |njegovega imena ne smem/nočem/ne morem izdati|; ~o nedeljo je bila prelepa jutranja zarja; ~ega lepega dne; ~ Podgoršek; To je lahko usodno za razvoj °~ega naroda kakega
Pravopis
néki2 verjetn. člen. (ẹ̑) Kdo ~ je pod to masko?; Kam ~ so se poskrili?; Zakaj ~ se še ni vrnila?
Celotno geslo Sinonimni
néki2 -a -o nedol. zaim.
ki je neznan ali znan, a se noče, ne more imenovati
SINONIMI:
ekspr. določeni2, pog. en3, neustrez. gotovi2, zastar. izvestni2, star. nekaki, zastar. nekovi
GLEJ ŠE SINONIM: določeni2
GLEJ ŠE: nekako2, nekako2
Celotno geslo Sinonimni
néki1 člen.
GLEJ SINONIM: menda, pa3
GLEJ ŠE: kdo2, kdo2, določeni2
Celotno geslo Etimološki
nẹ̄ki -a zaim.
Pleteršnik
nẹ́ki, nẹ́ka, pron. ein gewisser, ein; neki Ivanovič; neko njivo je kupil; neki kralj je imel sina.
Pleteršnik
nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
Prekmurski
nèki -a -o nedol. zaim. neki: Bio je pa neki mou'z po imeni Simon KŠ 1771, 364
SSKJ²
ísti -a -o prid. (ȋ)
1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; naglas je v sedanjiku in nedoločniku na istem zlogu / knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed prav ta
// ekspr., v zvezi z en poudarja nespremenjenost, ponavljanje: vsako leto hodi v en in isti kraj na počitnice; v debati se oglašajo vedno eni in isti ljudje; na vsa vprašanja je dobil en in isti odgovor; skoraj vsak dan je bila na mizi ena in ista jed
2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: imajo iste cilje, interese; vsi so v istem položaju; besedi z istim pomenom; imata obleko iste barve; sta iste starosti; vsi so istega mnenja
c) od določenega, primerjanega: delo je opravil v istem času kot drugi; iste čevlje ima kakor ti; ima isto bolezen kot oče; zemljo je prodal za isto ceno, kot jo je kupil
// ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse isti; vsi bodo imeli iste pravice in dolžnosti
3. pog., navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti
4. zastar., v zaimenski rabi ta1, tisti: v istih časih so potovali z Gorenjskega na Štajersko čez Kamnik; isto noč od skrbi ni mogel zatisniti očesa / obrnil se je k sinu – isti je stal s povešeno glavo pred njim / pridite po potrdila danes, ker istih pozneje ne bomo izdajali jih; podpisani prosi predsedstvo, da bi mu isto dovolilo dopust da bi mu dovolilo
● 
zastar. prišla sta oba v isti čas istočasno, hkrati; ekspr. vstopila je isti hip, v istem hipu, ko so govorili o njej prav takrat; govoriti, najti isti jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. meče vse v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; ekspr. vse bi rad povedal v isti sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem
    ísti -a -o sam.:
    isto je izjavil pri zaslišanju kot pri razpravi; ekspr. zmeraj goni (eno in) isto; ekspr. pa smo na istem kot prej v enakem položaju kot pred dogodkom, dejanjem, od katerega smo pričakovali spremembo; 
prim. isto
Pravopis
ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ~ih pozneje ne izdajamo jih

ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~
Celotno geslo Sinonimni
ísti1 -a -o ist. zaim.
izraža, da je oseba, stvar ta, na katero se misli, iz katere se izhaja
SINONIMI:
neknj. pog. en3, knj.izroč. identični, knj.izroč. taisti, star. tisti2
GLEJ ŠE SINONIM: enak1, enak1, ta3, tisti2
GLEJ ŠE: enačiti, enačiti, soglašati, hkrati1, različni
Število zadetkov: 128