Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dolóčen -čna -o prid., dolóčnejši (ọ́)
podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora; zahtevam določno izjavo; izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko
♦ jezikosl. določna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebna glagolska oblika; določna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje večjo določenost, pogosto oblikovno, naglasno drugačna
    dolóčno prisl.:
    oče se ni določno izrazil; povedal mu je samo na splošno, ne pa določno; stvari je treba določneje razmejiti; šele zdaj je določneje videl njen obraz; sam.: izvedel ni nič določnega
Pravopis
dolóčen1 -a -o (ọ́)
dolóčeni -a -o (ọ́) publ.: ~ kritik neki; ~i ljudje nekateri; To predstavlja ~o novost novost
dolóčeno -ega s, pojm. (ọ́) ne vedeti o kom nič ~ega
dolóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
dolóčen2 -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́) premalo ~ odgovor
dolóčni -a -o (ọ́) jezikosl.: ~ glagol; ~a oblika pridevnika
dolóčno -ega s, pojm. (ọ́) izvedeti kaj ~ega
dolóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo Sinonimni
dolóčen1 -čna -o prid.
GLEJ SINONIM: jasen
Celotno geslo Sinonimni
dolóčen2 -a -o povdk.
izraža, da so danosti, ki odločajo o tem, kakšno, kolikšno, katero je kaj, izbrane
SINONIMI:
Pleteršnik
dolǫ́čən, -čna, adj. 1) bestimmbar, Cig. (T.); — 2) bestimmt, präcise, Mur., Cig., Jan., nk.; določni naklon, der Indicativ, Jan.
SSKJ²
določíti in dolóčiti -im dov. (ī ọ́)
1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok plačila
// izbrati, nameniti za kaj: komisija je določila kandidate; določiti koga za dediča; starši so ga določili za mizarja; v reprezentanco so določili sedemnajst igralcev / sredstva za to se določijo v predračunu
2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: določiti pasmo živali; določiti krvno skupino / težko mu je določiti leta
♦ biol., min. določiti mineral, rastlino, žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; num. določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu
    dolóčen -a -o
    1. deležnik od določiti: dokončati delo v določenem času, roku; prišel je določeni dan; narod ima v zgodovini svoj točno določeni položaj; določena cena; obveznosti so določene s pogodbo; razprava je določena za peti junij ob desetih; časovno, dobro, jasno določen; določen je bil za talca
    2. ki je znan, a se noče, ne more imenovati; neki1, nekateri: te hvalnice so napisali določeni kritiki; take težnje se pojavljajo pri določenih ljudeh / publ., z oslabljenim pomenom: današnja premiera pomeni določeno novost; zaradi tega bodo nastopile določene težave; prisl.: čisto določeno sem se zavedal tega; sam.: o njem ne vem nič določenega
SSKJ²
ísti -a -o prid. (ȋ)
1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; naglas je v sedanjiku in nedoločniku na istem zlogu / knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed prav ta
// ekspr., v zvezi z en poudarja nespremenjenost, ponavljanje: vsako leto hodi v en in isti kraj na počitnice; v debati se oglašajo vedno eni in isti ljudje; na vsa vprašanja je dobil en in isti odgovor; skoraj vsak dan je bila na mizi ena in ista jed
2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: imajo iste cilje, interese; vsi so v istem položaju; besedi z istim pomenom; imata obleko iste barve; sta iste starosti; vsi so istega mnenja
c) od določenega, primerjanega: delo je opravil v istem času kot drugi; iste čevlje ima kakor ti; ima isto bolezen kot oče; zemljo je prodal za isto ceno, kot jo je kupil
// ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse isti; vsi bodo imeli iste pravice in dolžnosti
3. pog., navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti
4. zastar., v zaimenski rabi ta1, tisti: v istih časih so potovali z Gorenjskega na Štajersko čez Kamnik; isto noč od skrbi ni mogel zatisniti očesa / obrnil se je k sinu – isti je stal s povešeno glavo pred njim / pridite po potrdila danes, ker istih pozneje ne bomo izdajali jih; podpisani prosi predsedstvo, da bi mu isto dovolilo dopust da bi mu dovolilo
● zastar. prišla sta oba v isti čas istočasno, hkrati; ekspr. vstopila je isti hip, v istem hipu, ko so govorili o njej prav takrat; govoriti, najti isti jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. meče vse v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; ekspr. vse bi rad povedal v isti sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem
    ísti -a -o sam.:
    isto je izjavil pri zaslišanju kot pri razpravi; ekspr. zmeraj goni (eno in) isto; ekspr. pa smo na istem kot prej v enakem položaju kot pred dogodkom, dejanjem, od katerega smo pričakovali spremembo; 
prim. isto
Pravopis
ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~
Celotno geslo Sinonimni
ísti1 -a -o ist. zaim.
izraža, da je oseba, stvar ta, na katero se misli, iz katere se izhaja
SINONIMI:
neknj. pog. en3, knj.izroč. identični, knj.izroč. taisti, star. tisti2
GLEJ ŠE SINONIM: enak1, enak1, ta3, tisti2
GLEJ ŠE: enačiti, enačiti, soglašati, hkrati1, različni
Celotno geslo Sinonimni
ísti2 -a -o povdk.
GLEJ SINONIM: enak2
GLEJ ŠE: vseeno2
Celotno geslo Vezljivostni NG
ísti-a -opridevnik
  1. nerazločevalen, identičen
    • kdo/kaj biti isti kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti isti pri kom/čem
  2. nespremenjen
    • kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kaj biti isti skozi kaj, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti isti glede česa/koga
Celotno geslo Frazemi
ísti Frazemi s sestavino ísti:
bíti iz ístega testá, bíti narejèn iz ístega testá, bíti po ístem kopítu, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, dajáti v ísti kòš, dáti v ísti kòš, delováti [s kóm] na ísti valôvni dolžíni, govoríti ísti jêzik, ísta pésem, ísti drék, ísti šmór(e)n, kàj je ísti vrág, metánje v ísti kòš, metáti kàj v ísti lônec, metáti kóga/kàj v ísti kòš, po ênem in ístem kopítu, po ístem kopítu, správiti v ísti kòš, tláčiti kàj v ísti lônec, v ísti róg tróbiti [s kóm], v ísti sápi, vráčati kómu z ísto méro, vréči v ísti kòš, vrníti kómu z ísto méro, znájti se [s kóm] na ísti valóvni dolžíni
Celotno geslo Etimološki
ȋsti -a prid.
Pleteršnik
ȋsti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.-Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
Prekmurski
ìsti -a -o vrst. zaim. isti: te iſzti je pa Boug, delajoucſi KŠ 1771, 514; I ona iſzta Reics je bila Teilo poſztála SM 1747, 11; Da pa mámo toga iſztoga Dühá vöre KŠ 1771, 535; Boug dáj vám tou iſzto miſzliti KŠ 1771, 481; Na ono iszto Nouto KM 1783, 264; po onom iſztom tvoiem predrágom ſzini SM 1747, 58; i vtom iſztom vöruſztüvajoucſi KŠ 1754, 148; ka ſzo vtom iſztom vſzigdár KŠ 1771, 478; Po onom isztom Krisztuſſi KM 1783, 89; szi na onom isztom meszti rédi gnezdo KAJ 1870, 26; vi ſzte ſztejm iſztim mislejnyem gori oblejczte KŠ 1771, 710
SSKJ²
néki1 tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄)
1. ki je
a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks gospod
b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe
2. publ. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak3, kakšen2: to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen
SSKJ²
néki2 člen. (ẹ̑)
1. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric
// v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se
2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati
Pravopis
néki1 -a -o nedol. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Srečal sem ~o žensko; Prišel je ~ mlad moški; ~o letalo; ~ znanec |njegovega imena ne smem/nočem/ne morem izdati|; ~o nedeljo je bila prelepa jutranja zarja; ~ega lepega dne; ~ Podgoršek; To je lahko usodno za razvoj °~ega naroda kakega
Pravopis
néki2 verjetn. člen. (ẹ̑) Kdo ~ je pod to masko?; Kam ~ so se poskrili?; Zakaj ~ se še ni vrnila?
Število zadetkov: 129