Zadetki iskanja
ànormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ) nepravilnost, nenavadnost
ki ni uravnovešen: proračun je glede na dohodke in izdatke neuravnovešen / nestalen, neuravnovešen značaj; vihrava, neuravnovešena mladina; čustveno neuravnovešena ženska / duševno neuravnovešen človek
nèuravnovéšenost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen
- àbnormálno prisl.:
otrok ima abnormalno veliko glavo
àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje
// evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki
♦ jezikosl. nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov
- nèpravílno prisl.:
nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega
nèpravílni -a -o (ȅȋ) jezikosl. ~ glagol
nèpravílno -ega s, pojm. (ȅȋ) ugotoviti kaj ~ega
nèpravílnost -i ž, pojm. (ȅȋ) ~ postopka; števn., omilj. odkriti ~i na stavbi |napake, pomanjkljivosti|
- kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualni, istospolni
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola: diskriminacija, pravice homoseksualcev; odnos do homoseksualcev; poroke med homoseksualci; izjave, mnenja, stereotipi o homoseksualcih; homoseksualci in biseksualci / deklarirani, odkriti homoseksualec; latentni, prikriti homoseksualec
homoseksuálka -e ž, člov. (ȃ) istospolnica
homoseksuálčev -a -o (ȃ)
1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju
// nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje
- nènavádno prisl.:
nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
nènavádno -ega s, pojm. (ȅȃ) doživeti nekaj ~ega
nènavádnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »