Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
klétev -tve ž (ẹ̑)
z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: njegova kletev se je izpolnila; zadela jo je očetova kletev / ekspr. to je kletev usode
// star. kletvica: govoril je grde, grozne, robate kletve; ekspr. iz ust so mu vrele kletve / iz sobe se je slišala kletev preklinjanje; ekspr. kletvam se je izogibal ni klel
♦ rel. zelo nespoštljiv, žaljiv izraz o Bogu, svetih osebah ali stvareh
Celotno geslo eSSKJ
nèenakoprávnost nèenakoprávnosti samostalnik moškega spola [nèenakopráu̯nost]
    stanje, ko nimajo vsi enakih pravic in dolžnosti
ETIMOLOGIJA: ↑neenakopraven
Svetokriški
neprešeren -rna prid. objesten, predrzen, nespoštljiv: en nepresheren im. ed. m Fant, mu je bil v' oblizhe plunil ǀ kadarkuli je samerkal, de edn je bil nepresherin im. ed. m ǀ je ſnal v' moiſtrit, inu premagat tiga nepresherniga tož. ed. m ži. Bucephala teh kezerjou ǀ taiſti ſo bili nepresherni im. mn. m, nepokorni ſamovolni ǀ Ah nebote Nem. Nem. taku hudobni, nebote taku nehualeshni, inu napresherni im. mn. m vaſs proſsim sa pet kryvavih S. Ran ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne, inu neprasherne tož. mn. ž tize ſaſtopi te hude miſlei, katere tem boga boiiezhem dusham negaieio
SSKJ²
nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika
    nèspoštljívo prisl.:
    zelo nespoštljivo je govoril o njem
Pravopis
nèspoštljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ odnos do staršev
nèspoštljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Pleteršnik
nespoštljìv, -íva, adj. unehrerbietig.
Celotno geslo Hipolit
nespoštljivo prislov

PRIMERJAJ: nespoštljiv

Celotno geslo eSSKJ
nestŕpen nestŕpna nestŕpno pridevnik [nestə̀rpən]
    1. ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
      1.1. ki kaže, izraža tako vznemirjenost
    2. ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
      2.1. ki kaže, izraža tak odnos
    3. ki izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
      3.1. ki kaže, izraža tako razburjenje, nejevoljo
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑strpen
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpnež nestŕpneža samostalnik moškega spola [nestə̀rpneš nestə̀rpneža]
    1. kdor čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. kdor ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. kdor izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpnica nestŕpnice samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnica]
    1. ženska, ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. ženska, ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpno prislov [nestə̀rpno]
    1. takó, da se čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. takó, da se izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. takó, da se izraža razburjenje, nejevolja na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpnost nestŕpnosti samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnost]
    1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
SSKJ²
norčeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
navadno v zvezi z iz navadno z besedami izražati neresen, nespoštljiv odnos do koga: norčevati se iz brata; norčuje se iz njega, star. z njim
// imeti neresen, nespoštljiv odnos do česa: s tem se norčuje iz njegove revščine; norčevati se iz vsega
● ekspr. zdelo se ji je, da se fant samo norčuje da se noče, ne želi poročiti z njo; ekspr. ali se norčuješ šališ
    norčujóč se -a -e:
    norčujoč se je odbil njegov predlog
Celotno geslo Sinonimni
norčeváti se -újem se nedov.
iz koga navadno z besedami izražati neresen, nespoštljiv odnos do koga
SINONIMI:
ekspr. briti burke, ekspr. briti norce, pog. delati se norca, star. delati zijake, ekspr. imeti za bebca koga, ekspr. imeti za bedaka koga, ekspr. imeti za loleka koga, ekspr. imeti za norca koga, ekspr. imeti za pavliho koga, ekspr. imeti za pepčka koga, ekspr. imeti za tepčka koga, ekspr. izposojati si, nar. norčkati se, evfem. šaliti se, ekspr. uganjati burke, ekspr. uganjati norčije s kom, pog. zafrkavati, star. zafrkovati, vulg. zajebavati, ekspr. zbijati burke, sleng. zezati, ekspr. zganjati burke, ekspr. zganjati norčije s kom
GLEJ ŠE SINONIM: šaliti se
Celotno geslo Kostelski
norčevati se ► nȯrˈčeːvat se -ˈčüːjen se nedov.
SSKJ²
ponorčeváti se -újem se dov. (á ȗ)
navadno v zvezi z iz navadno z besedami izraziti neresen, nespoštljiv odnos do koga: ne zameri, da sem se malo ponorčeval; rad se ponorčuje iz sebe; hotel se je ponorčevati iz sosedov, star. s sosedi; pren. usoda se je ponorčevala z njim
Celotno geslo Sinonimni
ponorčeváti se -újem se dov.
iz koga navadno z besedami izraziti neresen, nespoštljiv odnos do koga
SINONIMI:
ekspr. izposoditi si, ekspr. privoščiti si
Celotno geslo Frazemi
tón Frazemi s sestavino tón:
dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, znížati tón, zvíšati tón
Celotno geslo eSSKJ
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]
    1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
Celotno geslo eSSKJ
žaljívo prislov [žaljívo]
    1. takó, da se navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. ekspresivno izraža, poudarja veliko mero, zlasti v negativnem smislu
STALNE ZVEZE: žaljivo obdolžiti
ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv
Število zadetkov: 20