Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klétev -tve ž (ẹ̑)
z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: njegova kletev se je izpolnila; zadela jo je očetova kletev / ekspr. to je kletev usode
// star. kletvica: govoril je grde, grozne, robate kletve; ekspr. iz ust so mu vrele kletve / iz sobe se je slišala kletev preklinjanje; ekspr. kletvam se je izogibal ni klel
♦ rel. zelo nespoštljiv, žaljiv izraz o Bogu, svetih osebah ali stvareh
SSKJ²
nèspoštljív -a -o prid.(ȅ-ī ȅ-í)
ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika
    nèspoštljívo prisl.:
    zelo nespoštljivo je govoril o njem
SSKJ²
norčeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
navadno v zvezi z iz navadno z besedami izražati neresen, nespoštljiv odnos do koga: norčevati se iz brata; norčuje se iz njega, star. z njim
// imeti neresen, nespoštljiv odnos do česa: s tem se norčuje iz njegove revščine; norčevati se iz vsega
● ekspr. zdelo se ji je, da se fant samo norčuje da se noče, ne želi poročiti z njo; ekspr. ali se norčuješ šališ
    norčujóč se -a -e:
    norčujoč se je odbil njegov predlog
SSKJ²
ponorčeváti se -újem se dov. (á ȗ)
navadno v zvezi z iz navadno z besedami izraziti neresen, nespoštljiv odnos do koga: ne zameri, da sem se malo ponorčeval; rad se ponorčuje iz sebe; hotel se je ponorčevati iz sosedov, star. s sosedi; pren. usoda se je ponorčevala z njim
Število zadetkov: 4