Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pravopis
izjalovítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ načrta zaradi slabe organizacije
SSKJ²
nèuspèh tudi nèuspéh -éha m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑)
kar je nasprotno, drugačno od uspeha: neuspeh ga je potrl; bala se je neuspeha; doživeti neuspeh; gospodarski, vzgojni neuspeh; vrsta neuspehov; uspehi in neuspehi / neuspeh prošnje, vloge neuspešnost
 
publ. prizadevanje je obsojeno na neuspeh že vnaprej se ve, da ne bo uspešno
Pravopis
nèuspèh -éha m (ȅȅ ȅẹ́) doživeti ~; ~ pri učenju; knj. pog., pojm. ~ vzgoje neuspešnost
Celotno geslo Sinonimni
nèuspèh -éha m
dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem ne doseže tega, kar želi, pričakujepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. debakel, knj.izroč. fiasko, ekspr. pogorelščina, ekspr. polom, ekspr. polomija, ekspr. polomijada, ekspr. poraz, zastar. spodlet
GLEJ ŠE: uspeh, premagan
Pleteršnik
neuspẹ̑h, m. der Misserfolg, Cig. (T.), SlN.
SSKJ²
abórtus -a m (ọ̑)
med. prekinitev nosečnosti; splav1imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg, zvrg
Pravopis
abórtus -a m (ọ̑) splav
Celotno geslo Sinonimni
abórtus -a m
GLEJ SINONIM: splav
GLEJ ŠE: splaviti1
Celotno geslo Etimološki
abọ̑rtus -a m
Besedje16
abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
SSKJ²
spláv1 in splàv spláva m (ȃ; ȁ á)
1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav
2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih
3. prekinitev nosečnosti: splav zaradi bolezni; preprečevanje splavov; vzrok za splav / imela je že več splavov; naredili so ji splav
● 
knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitro
♦ 
med. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav
SSKJ²
spláv2 ž (ȃ)
zastar., navadno v zvezi na skok na splav zelo hitro: dirjati na skok na splav; na vso splav priteči
Pravopis
spláv -a in splàv -áva m (ȃ; ȁ á) naložiti tovor na ~; splaviti les v ~ih; pojm. ~ zaradi bolezni |prekinitev nosečnosti|
Celotno geslo Sinonimni
spláv -a m
1.
preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilopojmovnik
SINONIMI:
zastar. plav1, zastar. plav2
2.
prekinitev nosečnostipojmovnik
SINONIMI:
med. abortus
GLEJ ŠE: splaviti1
Celotno geslo Etimološki
splȃv1 -a m
Celotno geslo Etimološki
splȃv2 -a m
Pleteršnik
splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.-Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.-Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; (hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče-Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.-Cig.; (splav f. Jan.).
Celotno geslo Kostelski
splavspˈlaːf spˈlaːva m
SSKJ²
izgúba tudi zgúba -e ž (ȗ)
1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v izgubo; ekspr. hišo je prodal v čisto izgubo; pri reji živine je bil na izgubi je imel izgubo; pog. so v izgubi, pa vendar dajejo plače; delati, poslovati z izgubo
// škoda, ki izvira iz česa: zaradi slabo izrabljenih strojev ima tovarna izgubo; milijon izgube
2. glagolnik od izgubiti:
a) prijaviti izgubo dokumentov
b) izguba staršev jo je močno prizadela / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
c) izguba las; izguba imetja
č) izguba barve; izguba časti
d) izguba roke; izguba sluha, vida; izguba spomina / izguba krvi
e) izguba časa / izguba pravic / izguba čina
3. kar je izgubljeno: izgube obdelovalnih površin zaradi zazidave; energijske, toplotne izgube / nasprotnik je imel velike izgube; publ. oceniti vojne izgube v ljudeh in materialu
4. ekspr., v povedni rabi izraža nepomembnost, nekoristnost česa: delo, poštenost, ljubezen – vse to je bilo po njegovem mnenju izguba; televizija je sama izguba / tvoje govorjenje je le izguba časa
● 
pog., ekspr. ne poznate ga, samo izgubo imam z njim neprijetnosti, težave; publ. četa je izšla iz boja brez izgub vsi so ostali živi; iti v izgubo marsikaj je šlo v izgubo se je izgubilo; se ni koristno porabilo; pri kuhanju gredo vitamini v izgubo se uničijo; ekspr. nalival je tako previdno, da ni šla niti kapljica v izgubo se ni razlila
♦ 
agr. klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; ekon. planska izguba predvidena s planom; elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; jezikosl. izguba dvojine; šah. izguba figure, partije; prim. zguba
Pravopis
izgúba -e ž, pojm. (ȗ) imeti, publ. izkazovati ~o; ~ dokumentov; ~ na času izguba časa; števn. energijske, toplotne ~e; velike ~e sovražnika
Število zadetkov: 41