nosílnica -e ž (ȋ)
1. priprava s sedežem, ležiščem za nošenje, prenašanje pomembnih oseb, žensk: nesti na nosilnici, v nosilnici; papež je stopil z nosilnice; rimske, vzhodnjaške nosilnice / odprta, pokrita nosilnica
2. knjiž. nosila: dvigniti nosilnico z ranjencem; zasilna nosilnica
3. nar. gorenjsko večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: zavezala je nosilnico in si jo dala na glavo / rjuha nosilnica
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
nosílnica -e ž (ȋ) nesti koga v ~i, na ~i; neobč. ~ z ranjencem nosila; pokr. gor. natlačena ~ |kos blaga za nošenje sena, stelje|; jezikosl. ~ lastnosti
Up. umetnost
Število zadetkov: 4
Dostopnost