Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
običáj -a m (ȃ)
1. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: običaji izginjajo, obstajajo, se ohranijo; ekspr. običaji izumrejo, živijo; popisovati stare običaje / ljudski, splavarski, ženitovanjski, žetveni običaji; običaji pri pokopavanju
2. navada: prilagoditi se hišnim običajem / moralni običaji pravila, norme / poznati poslovne običaje / kršiti prometne običaje / pri nas je običaj, da govorimo o tem odkrito; pozdravil je mimoidočega, kakor je na kmetih običaj / šel sem v hribe, čeprav to ni moj običaj; ni njegov običaj, da se brani
♦ pravn. pravni običaj pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti
Pravopis
običáj -a m z -em (ȃ) ženitovanjski ~i; ~i pri žetvi; hišni ~i navade; moralni ~i pravila, norme
Celotno geslo Sinonimni
običáj -a m
kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: običajno2
Pravo
običáj -a m
Pravo
nasprótni običáj -ega -a m
Pravo
právni običáj -ega -a m
Pravo
ustávni običáj -ega -a m
Število zadetkov: 7