Zadetki iskanja
SSKJ²
fránko prisl. (ȃ)
ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje
ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje
Pravopis
Pravopis
SSKJ²
odhájati -am nedov. (ȃ)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več ali da je na določenem mestu: gledala je za njim, ko je odhajal; ljudje so začeli odhajati iz hiše; počasi je odhajal proti vratom / gledali so za vlakom, ki je odhajal se oddaljeval; ladja odhaja iz pristanišča pluje / naši izseljenci so odhajali v Ameriko so se odseljevali; mladina odhaja iz vasi zapušča vas, se zaposluje v mestu
// izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: srečal sem ga, ko je odhajal v mesto po opravkih / odhajal sem spat, ko je nekdo potrkal
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: letos odhaja v pokoj / bilo je takrat, ko je odhajal k vojakom
3. večkrat oditi: prihajal je zadnji in odhajal prvi; odhajala je zgodaj zjutraj in se vračala pozno ponoči / ob sobotah odhaja v mesto nakupovat hodi / pogosto odhaja na izlete hodi
● evfem. nikogar ni bilo ob njej, ko je odhajala s sveta umirala; odhaja na novo službeno mesto prestavljen je
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več ali da je na določenem mestu: gledala je za njim, ko je odhajal; ljudje so začeli odhajati iz hiše; počasi je odhajal proti vratom / gledali so za vlakom, ki je odhajal se oddaljeval; ladja odhaja iz pristanišča pluje / naši izseljenci so odhajali v Ameriko so se odseljevali; mladina odhaja iz vasi zapušča vas, se zaposluje v mestu
// izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: srečal sem ga, ko je odhajal v mesto po opravkih / odhajal sem spat, ko je nekdo potrkal
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: letos odhaja v pokoj / bilo je takrat, ko je odhajal k vojakom
3. večkrat oditi: prihajal je zadnji in odhajal prvi; odhajala je zgodaj zjutraj in se vračala pozno ponoči / ob sobotah odhaja v mesto nakupovat hodi / pogosto odhaja na izlete hodi
● evfem. nikogar ni bilo ob njej, ko je odhajala s sveta umirala; odhaja na novo službeno mesto prestavljen je
- odhajáje star.:
odhajaje je še enkrat pomahal; odhajaje po stopnicah, je nekaj mrmral
- odhajajóč -a -e:
odhajajoč se je še enkrat ozrl; odhajajoč v tujino, se je poslovil od domačih; odhajajoči svati; gledala je za odhajajočim vlakom; sam.: zavpil je za odhajajočim
Pravopis
odhájati -am nedov.
izraža, da kdo s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu
SINONIMI:
iti (stran), odpravljati se, zastar. napotovati se, star. napravljati se, ekspr. odlivati se, pog. pobirati jo, star. podajati se, ekspr. poslavljati se, star. ravnati se
Pleteršnik
odhȃjati, -am, vb. impf. ad oditi; fortgehen; o. na božjo pot, sich zu einer Wallfahrt anschicken; vojaki odhajajo, die Soldaten sind im Abmarsch begriffen; wegstreichen: ptiči odhajajo; ladije odhajajo, die Schiffe laufen aus, Cig.; — entweichen: mehurčki odhajajo, Sen. (Fiz.); — entgehen: dobiček mi odhaja, Z.
Vorenc
odhajati nedov., F4, abscédere, odhajati, prózh poiti; demeare, doli poiti, odhajati; discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti, odtiti; proficisci, raiṡhati, vandrati, prózh vleizhi, odhajati
Besedje16
Črnovrški
SSKJ²
odíti -ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele / vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo / brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl
// izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti / oditi k partizanom
3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel
● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele / vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo / brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl
// izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti / oditi k partizanom
3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel
● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
- odšèl -šlà -ò knjiž.:
odšli gostje
Pravopis
odíti -ídem dov. -i -ite; odšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ domov; ~ v trgovino nakupovat; knj. pog. ~ po francosko brez slovesa; olepš. ~ za zmeraj |umreti|; ~ v pokoj upokojiti se; oditi komu/čemu poud. Kazen ti ne ~e |zagotovo boš kaznovan|
odíti -ídem dov.
izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu
SINONIMI:
iti, odpraviti se, šalj. dvigniti jadra, šalj. dvigniti sidro, pog. iti (stran), ekspr. izgubiti se, zastar. iziti, knj.izroč. kreniti, pog. kresniti jo, pog. mahniti jo, star. makniti se, ekspr. mrkniti, knj.izroč. nameniti se, ekspr. napotiti se, star. napraviti se, nar. naravnati se, pog. odbrusiti jo, ekspr. odcapljati, ekspr. odcepetati, ekspr. odcoklati, knj.izroč. oddaljiti se, ekspr. oddrsati, ekspr. odgalopirati, ekspr. odhlačati, ekspr. odjadrati, ekspr. odklamati, slabš. odklatiti se, slabš. odklobuštrati, slabš. odkolovratiti, ekspr. odkoracati, star. odkoračiti, ekspr. odkorakati, slabš. odkrevsati, slabš. odlesti, ekspr. odliti se, ekspr. odlomastiti, ekspr. odmahati jo, ekspr. odmajati se, ekspr. odmakniti pete, pog. odmarširati, ekspr. odmegliti, ekspr. odmotoviliti, ekspr. odnesti pete, ekspr. odpeketati, ekspr. odpetati, slabš. odracati, ekspr. odrajžati, ekspr. odriniti, ekspr. odromati, ekspr. odstopicati, knj.izroč. odstraniti se, ekspr. odštorkljati, ekspr. odšvedrati, star. odtegniti se, ekspr. odtrgati se, ekspr. odvleči se, ekspr. pihniti jo, ekspr. pobrati pete, slabš. pobrati se, star. podati se, ekspr. pomeriti jo, ekspr. posloviti se, pog. potegniti jo, ekspr. potepsti se, pog. prasniti jo, ekspr. premakniti se, nar. proiti, šalj. razpeti jadra, slabš. skidati se, pog. spokati2, pog. spraviti se, knj.izroč. ubrati pot, ekspr. udariti jo, star. umeriti pot, knj.izroč. upotiti se, pog. uprasniti jo, ekspr. usmeriti korak, ekspr. utrgati se, šalj. vzdigniti jadra, star. zdevati se, ekspr. zganiti se, star. zmotoglaviti
GLEJ ŠE SINONIM: iti, iti, miniti, odleteti, zapustiti, zapustiti
GLEJ ŠE: odhiteti, odpotovati, odpotovati, odpotovati, odseliti se, umreti, umreti, umreti, umreti, umreti, umreti, umreti, upokojiti se, zaiti
GLEJ ŠE: odhiteti, odpotovati, odpotovati, odpotovati, odseliti se, umreti, umreti, umreti, umreti, umreti, umreti, umreti, upokojiti se, zaiti
odíti -ídem dovršni glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.
Vstal je in odšel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.
Ptice so odšle v tople kraje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.
Odšel je k počitku.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 26
- Naslednja »
Število zadetkov: 511
Dostopnost