Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
odtujíti -ím dov., odtújil (ī í)
1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti
2. pravn. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti: odtujiti del delnic, premoženja; družbeniki ne morejo odtujiti sredstev, ki so v lasti podjetja
// vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika: odtujiti denar, denarnico, osebni avtomobil, torbico
♦ filoz. odtujiti po Marxu povzročiti, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij
    odtujíti se knjiž.
    izgubiti svoje bistvo: v takih razmerah se človek odtuji
    odtujèn -êna -o in odtújen -a -o:
    postala sta odtujena; odtujeno delo; odtujena družbena sredstva
Pravopis
odtujíti -ím dov. odtúji -íte; odtújil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna in odtújen -a; odtujênje in odtújenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga komu/čemu Odtujil ga je domačim; pravn. ~ del premoženja odsvojiti
odtujíti se -ím se (í/ȋ í) komu/čemu Hči se jima je odtujila
Celotno geslo Sinonimni
odtujíti -ím dov.
koga komu narediti, povzročiti, da kdo postane za koga manj dostopen, manj razumljiv
SINONIMI:
knj.izroč. alienirati, knj.izroč. otujiti
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik (narodnostno) odtujiti
GLEJ ŠE SINONIM: odsvojiti
Celotno geslo Vezljivostni G
odtujíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj odvrniti, preprečiti koga/kaj
/Z hitrimi akcijami/ so (jim) odtujili precej blaga.
2.
iz prava kdo/kaj odsvojiti koga/kaj
Odtujili so (jim) del premoženja.
Celotno geslo Etimološki
odtujīti – glej tȗj
Pleteršnik
odtujíti, -ím, vb. pf. entfremden, Cig. (T.), ogr.-M., nk.; o. se od česa, einer Sache entfremdet werden, kajk.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Hipolit
odptujiti glagol
SSKJ²
iznevériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest: izneveriti komu ženo
2. publ. biti neuspešen, odpovedati: propaganda je tokrat izneverila / vreme nas je izneverilo
3. zastar. poneveriti: izneveril je veliko vsoto denarja
    iznevériti se 
    postati nezvest: izneveriti se možu / izneveriti se tovarišem / izneveriti se načelom, navadam ne držati se jih
SSKJ²
oddaljíti -ím dov., oddáljil (ī í)
1. spraviti v večjo oddaljenost od česa: vozila, ki prevažajo vnetljive snovi, je treba še bolj oddaljiti od drugih / padec pri smuku ju je oddaljil
2. knjiž. odstraniti, izločiti: oddaljili so nekaj funkcionarjev
Pravopis
iznevériti -im dov. iznevérjen -a; iznevérjenje (é ẹ̑) neobč. komu koga ~ sosedu ženo |povzročiti, da je nezvesta|; publ. Propaganda je izneverila → je bila neuspešna, je odpovedala
iznevériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) komu/čemu ~ ~ tovarišem
Pravopis
oddaljíti -ím dov. oddálji -íte; oddáljil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; oddaljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj od koga/česa ~ vozila z vnetljivimi snovmi
Celotno geslo Sinonimni
iznevériti -im dov.
GLEJ SINONIM: odpovedati, poneveriti
Celotno geslo Sinonimni
oddaljíti -ím dov.
GLEJ SINONIM: odmakniti
Celotno geslo Etimološki
oddaljīti – glej dáleč
Pleteršnik
iznevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) i. koga, treulos machen, C.; — i. se, abtrünnig werden; on se je bil izneveril Nebukadnezarju, Dalm.; i. se svoji stari navadi, LjZv.; — 2) i. se, ungläubig werden, Cig.; — 3) (po nem.) veruntreuen, SlN.
SSKJ²
oddáti -dám dov., 2. mn. oddáste in oddáte; oddál (á)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: oddati blago stranki, ključ vratarju, pismo naslovniku / oddati skupino drugemu vodiču / oddati v najem, zakup dati
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: oddati lokal; oddati sobo podnajemniku / oddati delo na licitaciji najboljšemu ponudniku
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vsi, ki imajo orožje, ga morajo takoj oddati / oddati energijo, toploto / rastlina odda dosti vode izloči / krompirja nimajo več, so že vsega oddali prodali, razdali / oddati hčer
3. napraviti, da kaj pride na določeno mesto: oddati glasovalne listke; oddati nalogo; oddati prošnjo
// napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom; dati: oddati otroka v rejo; oddati žival v zakol / oddati pisma na pošto / oddati prtljago v garderobo
4. narediti, da kaj nastane in prehaja, potuje v okolico: oddati ozek curek svetlobe
5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: oddati signal; oddati strel / oddati glas za koga glasovati zanj
♦ fiz. oddati elektron; ptt oddati brzojavko izročiti jo pošti za posredovanje naslovniku; posredovati s telegrafskim aparatom naslovni pošti
    oddán -a -o:
    šteti oddane glasovnice; soba je oddana
    ●     pog. je že oddana zaročena, poročena; bila je oddana za vse plese za vse plese je imela plesalca; ekspr. njeno srce je oddano je že zaljubljena
Pravopis
oddáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. oddásta in oddáta; 2. os. mn. oddáste in oddáte; drugo gl. dati (á) koga/kaj komu ~ blago stranki; ~ glas za koga |glasovati zanj|; ~ otroka v rejo; ~ toploto
Celotno geslo Sinonimni
oddáti -dám dov.
1.
komu kaj napraviti, da preide kaj k drugemu
SINONIMI:
pog. dati, knj.izroč. izročiti
2.
komu kaj napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo
SINONIMI:
oddati v najem, pog. dati v najem, star. dati v štant
3.
kaj napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več
SINONIMI:
pog. dati, knj.izroč. izročiti
GLEJ ŠE SINONIM: dati
GLEJ ŠE: poročiti1, preskrbeti, ustreliti
Celotno geslo Vezljivostni G
oddáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: oddájati
Celotno geslo Etimološki
oddáti – glej dáti
Število zadetkov: 126