oddélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. zastar. odmašiti: oddelati odprtino
2. opraviti, narediti: svoje sem oddelal, zdaj lahko grem
Zadetki iskanja
SSKJ²
oddélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno opraviti koga/kaj
Vse si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).
Vse si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Svoje je /uspešno/ oddelal in odšel.
Svoje je /uspešno/ oddelal in odšel.
Pleteršnik
oddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) abarbeiten, abnützen: oddelati si roke, Zora; — 2) aufhören zu arbeiten, Jarn.; ti si že oddelal, jaz pa še ne, jvzhŠt.; — 3) aufthun, aufmachen; (o. kar je zadelano): o. luknjo, Mur., Cig.; — 4) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Cig., ogr.-M.; o. komu, da ne bode volkodlak, LjZv.
SSKJ²
podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi
2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala
● zastar. podelati jabolka v mošt predelati
3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal
1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi
2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala
● zastar. podelati jabolka v mošt predelati
3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal
- podélati se ekspr.
iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo
● nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
- podélan -a -o:
očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin
● nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni
Pravopis
podélati -am dov. -an -ana; podélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ vse, kar je treba
podélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Otrok se je podelal |iztrebil|; nizk. podelati se na koga/kaj ~am ~ nate |Ne cenim te|
podélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Otrok se je podelal |iztrebil|; nizk. podelati se na koga/kaj ~am ~ nate |Ne cenim te|
podélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno opraviti koga/kaj
Vse si je podelal /sam, ročno/, (z dletom).
Vse si je podelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Svoje je /uspešno/ podelal in odšel.
Svoje je /uspešno/ podelal in odšel.
Pleteršnik
podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken (fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
Pravopis
SSKJ²
posnéti -snámem dov., posnêmi posnemíte; posnél; nam. posnét in posnèt (ẹ́ á)
1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko
// z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu
// odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati
2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled
// prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih
3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil
4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka
5. prenesti:
a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak
b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero
6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč
● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal
♦ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino
1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko
// z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu
// odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati
2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled
// prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih
3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil
4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka
5. prenesti:
a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak
b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero
6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč
● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal
♦ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino
- posnét -a -o:
privzeti in posneti običaji; posneti robovi na pohištvu; film je bil posnet pred dvema letoma; na magnetofonski trak posneta radijska igra; maslo iz posnete smetane; pesnitev je posneta po znani predlogi; mojstrsko posnet prizor / posneto mleko ki ima 0,5 odstotka mlečne maščobe
● posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu
Pravopis
posnéti -snámem dov.; drugo gl. sneti (ẹ́ á) koga/kaj ~ smetano z mleka; ~ pevca; neobč. posneti kaj iz česa ~ ~ pogovora, kaj nas čaka spoznati, ugotoviti; posneti kaj po kom ~ barvne tone po impresionistih; redk. posneti komu kaj ~ bolniku pot s čela obrisati
posnéti -snámem dov.
1.
2.
kaj narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega
SINONIMI:
3.
GLEJ ŠE SINONIM: fotografirati, odstraniti, ponarediti, ponarejeni, ponarejeni, pooblati
GLEJ ŠE: ubiti
GLEJ ŠE: ubiti
posnéti -snámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.
5.
iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.
6.
iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.
7.
iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.
8.
iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).
Kroj posname (po znanih modnih revijah).
Pleteršnik
posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.-Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče-Erj. (Torb.); — abheben (z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen (z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.-Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).
SSKJ²
naredíti -ím dov., narédil (ī í)
1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati, pripraviti; narediti kaj z brušenjem, dolbenjem; narediti si hišo zgraditi, sezidati / narediti šotor postaviti / iz smetane naredijo maslo, iz mleka pa sir pridobijo / narediti stopnicam ograjo
// z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: narediti globoke brazde; narediti črto potegniti; narediti dekletu kodre / narediti ogenj zanetiti; narediti red; star. narediti luč prižgati / deroča voda je naredila globoke jame; krogla je naredila vdolbino v zid; narediti vrtince / rože so že naredile popke pognale / toča je naredila dosti škode
// dati čemu kako lastnost, značilnost: narediti deželo neodvisno; narediti rezilo ostro; narediti gradivo za bralce zanimivo / bogastvo je naredilo moža ošabnega; ta misel me je naredila sentimentalnega; življenje me je naredilo takega / narediti komu skrbi, veselje, žalost
// pog., v zvezi z za izbrati, nameniti za kaj: naredil ga je za dediča / naredili so ga za direktorja izvolili
2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega
a) opravila, dela: narediti izpit, agrarno reformo; pospravila je, pripravila kosilo in naredila še marsikaj drugega; naredil je vse, kar so mu naložili, zato je lahko prost; ne more vsega sama narediti; narediti kaj dobro, uspešno, temeljito; narediti brez ugovarjanja, z veseljem
b) dejanja: zamudil je, to je naredil že večkrat; narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj; ne zameri mu, saj je naredil iz nepremišljenosti, v jezi / narobe si naredil, da jih nisi povabil / le kaj bi naredil, da voda ne bi več tekla v klet ukrenil; zanima me, kaj bi ti naredil v taki situaciji / v življenju je naredil dosti dobrega; v njegovi odsotnosti so naredili marsikaj nepremišljenega
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: narediti gib, korak, kretnjo; narediti izlet v hribe; narediti malo potrebo; narediti požirek / narediti dolg ne plačati denarnih obveznosti
3. dokončati, končati: kip je delal celo poletje, vendar ga še ni naredil; stvar sem že začel, upam, da jo bom naredil; plačali boste, ko bom naredil
4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je naredila, da se jeziš nanjo; fant mu je gotovo nekaj naredil; pazi, da si kaj ne narediš / mati se je bala, da se mu ne bi kaj naredilo zgodilo, pripetilo
// navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si naredil s knjigami
● nar. nevesta ni spila vina iz strahu, da ji mati ne bi naredila je ne začarala; ekspr. narediti kariero uspeti; ekspr. narediti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. narediti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog., ekspr. kje bi že bil, če seštejem vse metre, ki sem jih danes naredil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. iz fanta je naredil dobrega pevca vzgojil; ekspr. narediti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; pog. narediti iz muhe slona močno pretirati; pog. ta zna iz nič narediti je zelo spreten, sposoben, domiseln; pog. že spet je naredil v hlače opravil veliko, malo potrebo v hlače; pog., ekspr. prav, pa narediva na pol plačajva vsak polovico (zneska); obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
♦ gastr. narediti marinado; kozm. narediti masko; rel. narediti križ; voj. narediti kamuflažo
1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati, pripraviti; narediti kaj z brušenjem, dolbenjem; narediti si hišo zgraditi, sezidati / narediti šotor postaviti / iz smetane naredijo maslo, iz mleka pa sir pridobijo / narediti stopnicam ograjo
// z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: narediti globoke brazde; narediti črto potegniti; narediti dekletu kodre / narediti ogenj zanetiti; narediti red; star. narediti luč prižgati / deroča voda je naredila globoke jame; krogla je naredila vdolbino v zid; narediti vrtince / rože so že naredile popke pognale / toča je naredila dosti škode
// dati čemu kako lastnost, značilnost: narediti deželo neodvisno; narediti rezilo ostro; narediti gradivo za bralce zanimivo / bogastvo je naredilo moža ošabnega; ta misel me je naredila sentimentalnega; življenje me je naredilo takega / narediti komu skrbi, veselje, žalost
// pog., v zvezi z za izbrati, nameniti za kaj: naredil ga je za dediča / naredili so ga za direktorja izvolili
2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega
a) opravila, dela: narediti izpit, agrarno reformo; pospravila je, pripravila kosilo in naredila še marsikaj drugega; naredil je vse, kar so mu naložili, zato je lahko prost; ne more vsega sama narediti; narediti kaj dobro, uspešno, temeljito; narediti brez ugovarjanja, z veseljem
b) dejanja: zamudil je, to je naredil že večkrat; narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj; ne zameri mu, saj je naredil iz nepremišljenosti, v jezi / narobe si naredil, da jih nisi povabil / le kaj bi naredil, da voda ne bi več tekla v klet ukrenil; zanima me, kaj bi ti naredil v taki situaciji / v življenju je naredil dosti dobrega; v njegovi odsotnosti so naredili marsikaj nepremišljenega
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: narediti gib, korak, kretnjo; narediti izlet v hribe; narediti malo potrebo; narediti požirek / narediti dolg ne plačati denarnih obveznosti
3. dokončati, končati: kip je delal celo poletje, vendar ga še ni naredil; stvar sem že začel, upam, da jo bom naredil; plačali boste, ko bom naredil
4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je naredila, da se jeziš nanjo; fant mu je gotovo nekaj naredil; pazi, da si kaj ne narediš / mati se je bala, da se mu ne bi kaj naredilo zgodilo, pripetilo
// navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si naredil s knjigami
● nar. nevesta ni spila vina iz strahu, da ji mati ne bi naredila je ne začarala; ekspr. narediti kariero uspeti; ekspr. narediti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. narediti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog., ekspr. kje bi že bil, če seštejem vse metre, ki sem jih danes naredil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. iz fanta je naredil dobrega pevca vzgojil; ekspr. narediti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; pog. narediti iz muhe slona močno pretirati; pog. ta zna iz nič narediti je zelo spreten, sposoben, domiseln; pog. že spet je naredil v hlače opravil veliko, malo potrebo v hlače; pog., ekspr. prav, pa narediva na pol plačajva vsak polovico (zneska); obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
♦ gastr. narediti marinado; kozm. narediti masko; rel. narediti križ; voj. narediti kamuflažo
- naredíti se
1. nastati, pojaviti se: bula se mu je naredila na vratu; led se je naredil na ribniku / naredil se je dan zdanilo se je; naredila se je noč, tema / lepo vreme se je naredilo
// nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je naredil; le poglej, kako se je v tem letu naredila
2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narediti se bolnega, zastar. bolan; narediti se gluhega, nevidnega, veselega; naredil se je, kakor da spi; naredil se je, kot da misli oditi
● črno se mi je naredilo pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. fant se je naredil po očetu postal je tak kot oče; pog. iz vina se je naredil kis vino se je skisalo; pog. vesel sem, da se je tako naredilo končalo, zgodilo; ekspr. le kaj se bo iz tega naredilo nastalo, se razvilo
- narejèn -êna -o
1. deležnik od narediti: grad je bil narejen v srednjem veku; narejen iz kamna, lesa; na roke narejen; narejen po predlogi; narejen v romanskem slogu; malomarno, natančno, umetno narejen
2. ki kaže določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narejen nasmeh; narejena dobrodušnost; odgovoril je z narejeno strogostjo / narejeno vedenje; prisl.: narejeno se nasmehniti; narejeno mirno govoriti; sam.: v njegovem vedenju ni nič narejenega
Pravopis
naredíti -ím dov. narêdi -íte; narédil-íla, -ít/-ìt, narejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ nove čevlje, obleko; ~ izpit; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ šotor postaviti; pomožniški pomen: ~ skok, zasuk skočiti, zasukati se; poud. ~ konec trpinčenju |končati trpinčenje|; narediti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; ~ dekletu nekaj hudega; narediti koga za kaj ~ sina za dediča, za direktorja
naredíti se -ím se (í/ȋ í) Na ribniku se je naredil led; poud. Fant se je naredil |se je razvil, je zrasel|; narediti se kakšnega ~ ~ gluhega
naredíti se -ím se (í/ȋ í) Na ribniku se je naredil led; poud. Fant se je naredil |se je razvil, je zrasel|; narediti se kakšnega ~ ~ gluhega
naredíti -ím dov.
1.
kaj z aktivnostjo doseči uresničitev kakega opravila, dela
SINONIMI:
2.
GLEJ ŠE SINONIM: določiti, izdelati, izdelati, storiti, storiti
GLEJ ŠE: dogmatizirati, dokončati, izpit1, našobiti se, našobiti se, našobiti se, odpovedati se, opraviti, opraviti, počastiti, preval1, preval1, prizadevati si
GLEJ ŠE: dogmatizirati, dokončati, izpit1, našobiti se, našobiti se, našobiti se, odpovedati se, opraviti, opraviti, počastiti, preval1, preval1, prizadevati si
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 63
Dostopnost