Fran

odpovédati -povém dov. (ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: zaradi spora sem odpovedal službo; odpovedati komu službo, stanovanje
// izjaviti, da osebek
a) ne priznava več veljavnosti česa: odpovedati pogodbo, sporazum
b) česa naročenega ne želi več: odpovedati časopis / odpovedati naročeno kosilo
2. izjaviti, sporočiti, da napovedanega, obljubljenega dejanja ne bo: zaradi bolezni v ansamblu so predstavo odpovedali
3. z oslabljenim pomenom narediti, da kdo ni več deležen česa pozitivnega od osebka: odpovedati komu gostoljubje; odpovedati staršem pokorščino ne biti več pokoren, ubogljiv
4. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: ko sem to slišal, so mi odpovedale noge; včasih mu odpove spomin / odpovedale so mu moči; ob tem problemu je tudi njegovo znanje odpovedalo / v drugem polčasu je moštvo odpovedalo / po eni uri dela je stroj odpovedal / publ. slabši material v takih razmerah odpove postane neprimeren, se pokvari
● od presenečenja mu je odpovedal glas, jezik ni mogel (spre)govoriti; ekspr. koruza je letos odpovedala slabo obrodila; za taka merjenja klasična metoda odpove postane neuporabna, neprimerna; ekspr. ob takih izgubah razum odpove take izgube se ne dajo razumsko opravičiti; ekspr. toliko časa so ga nadlegovali, da so mu odpovedali živci da je prenehal biti miren, zadržan, previden; odpovedati tujemu novinarju gostoljubje prepovedati nadaljnje bivanje v državi
♦ fin. odpovedati (na odpovedni rok vezano) hranilno vlogo izjaviti, da osebek želi vezano vlogo po preteku odpovednega roka dvigniti

odpovédati se 
1. izjaviti, da osebek česa ne želi sprejeti, več imeti: odpovedati se dediščini v korist brata; odpovedati se predsedniški funkciji, prestolu / publ. države podpisnice so se odpovedale uporabi sile
2. zavestno narediti
a) da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več: odpovedati se udobju / odpovedati se načrtu, sreči / zdravniki so ji svetovali, naj se zaradi bolezni odpove otrokom naj ne rodi, nima otrok / odpovedati se svetu
b) da se osebek zaželenega dejanja ne udeleži, ga ne opravlja: odpovedati se izletu, kajenju, študiju / odpovedati se alkoholnim pijačam
3. izjaviti, da osebek ni več s čim v pozitivnem odnosu, zvezi: odpovedati se svojim idejam, svoji veri / ker so film zelo spremenili, se mu je scenarist odpovedal

odpovédan -a -o:
prireditev je bila odpovedana; odpovedano stanovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odpovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) kaj ~ službo; fin. ~ hranilno vlogo; odpovedati komu kaj ~ obiskovalcu gostoljubje; Noge so mi odpovedale; poud. Živci so mu odpovedali |izgubil je nadzor nad seboj|
odpovédati se -povém se (ẹ́) komu/čemu ~ ~ dediščini

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odpovédati se -povém se dov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025

odpovédati se -povém se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025

odstopíti in odstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati; odstopili so od plota in posedli; odstopiti za korak; kar odstopil je od presenečenja
2. prenehati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: prilepljena krpa je odstopila; podplati na čevljih so odstopili; skorja pri hlebcu je odstopila; umazanija v loncu še ni odstopila
3. odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: predsednik je odstopil; uredniški odbor je zaradi neutemeljene kritike odstopil; kolektivno odstopiti
// preh. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: zaradi afere so morali takoj odstopiti ministra
// odpovedati udeležbo zlasti pri tekmovanju: tekmovalec je odstopil; odstopiti zaradi poškodbe
4. navadno v zvezi z od prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: ni odstopil od svojih načel, navad; odstopiti od stališča o nevmešavanju; odstopiti v nekaterih bistvenih točkah
// prenehati vztrajati pri uresničitvi česa: odstopiti od zahteve, zamisli
♦ pravn. odstopiti od tožbe izjaviti, da ne bo uveden sodni postopek
// publ. postati neenak v primerjavi s čim: osebni dohodki v tej tovarni so odstopili od osebnih dohodkov drugod; po kvaliteti je zelo odstopil od povprečja
5. narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada: odstopiti komu dediščino; odstopiti stanovanje potrebnejšemu; odstopil mu je vrstni red pri nakupu avtomobila / odstopi mi knjigo za kak dan posodi mi; odstopiti posestvo sinu zapustiti; odstopil mu je sobo za en večer dal

odstópljen -a -o:
odstopljen delež / odstopljeni minister, vodja; odstopljena direktorica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odstopíti in odstópiti -im dov. odstópljen -a; odstópljenje; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) Podplat na čevljih je odstopil; Predsednik je odstopil; šalj. odstopiti koga ~ ministra |odstaviti; povzročiti odstop|; odstopiti od česa ~ ~ svojih načel; pravn. ~ ~ tožbe; odstopiti komu kaj ~ bratu dediščino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odstopíti in odstópiti -im dov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025

odstopīti – glej stopīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) wegtreten, beiseite treten, Cig., Jan.; — kruhu je skorja odstopila, die Brotrinde hat sich beim Backen von der Krume losgelöst; deska je odstopila, das Brett hat sich abgelöst, Z.; skala je odstopila, der Fels hat sich losgelöst, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; o. od poglavitne reči, od prave poti, od resnice, Cig.; — abfallen: o. od vere, od stranke, Mur., Cig., Jan.; — abstehen, zurücktreten, ablassen: o. od svojega namena, od tožbe, od svoje pravice; ne o. od česa, auf etwas bestehen, beharren, Cig.; — zurücktreten, abtreten (aus einem Dienste): ministri so odstopili, Cig., nk.; — 2) abtreten, cedieren; pravico, dolg komu o., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odstopíti -stópim dov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odpovedati -vem dov. 1. odreči: tudi ty hudi Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nedol. nemorio ǀ Ti njemu neodpovesh +2. ed., temuzh ga pohleunu sa myr proſsish ǀ G. Bogu odpovedò 3. mn., Kateri do vekoma shelij taistu isvelizhat inu potroshtat ǀ Se neſpodobi de bi jeſt tvoj Syn odpovedal del. ed. m tebi moja Mati, karkuli bosh proſſila ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal del. ed. m ǀ vſym tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala del. ed. ž ǀ KuliKain ſe ijh najde, Kateri ſo nijh ſerce Bogu odpovedali del. mn. m ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali, inu pijanzhuali, inu tem vboſym almoshno odpovedali del. mn. m 2. odreči se, odpovedati se: meneozh de nebo odpovedala del. ed. ž njega sa ſvojga Shenina vseti ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu del. ed. s uſimu timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ Mehkam poſtelam ſo odpovedali del. mn. m, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ doſti ludy skuſi braine duhounih Bukvi ſò odpovedali del. mn. m timu golufnimu ſvejtu, inu is celiga ſerza ſe ſò h' shlushbi boshi podali 3. odgovoriti: Chriſtus ym odpovei 3. ed., rekozh ǀ Chriſtus prezej mu je bil odpovedal del. ed. m reKozh odpovedati se odreči se, odpovedati se: Jeſt ſe hozhem Mammonu odpovedat nedol. ǀ ſe imamo odpovedati nedol. vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm 1. ed. vſimu timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ Bogu sa takrat odpovej 3. ed., hudizhu pak ſe poda ǀ ſim ſe hudizhu odpovedal del. ed. m ǀ odpovedal del. ed. m ſe je bil od vſih shlushb

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odpovedati se [odpovẹ́dati se odpovẹ́m se] dovršni glagol

zanikati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odpovedati se glagol

PRIMERJAJ: odpovedan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

odpovedati se dov., F4, abiurare, s'priſego tayti, ſe odpovédati; clarigare, ſovraṡhniku ſe ozhitnu odpovédati; defugere, odbéṡhati, ſe eni rizhei odpovédati; negatur, ſe tajy, ſe odpovei

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odpovedati se1 [odpovedam se] glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odpovedati se2 [odpovem se] glag. dov. ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TAr 1562, TO 1564, KB 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DAg 1585, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odstopiti glagol

PRIMERJAJ: odstopljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

odstopiti dov., F19, absístere, odſtopiti, nasai ſtopiti, ali odbéshati; cedere, odſtopiti, ſe vganiti; decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati; degredi, odſtopiti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; digredi, odſtopiti, ṡahajati, prózh poiti; digreſsa est mulier â marito, ṡhena je od ſvoiga moṡhá odſtopila; digreſsus est, je odſtopil, ali ẛaſhel; discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti, odtiti; divertere, -diverti, notar priti na erperge, is poota odſtopiti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; excedere, preſtopiti, odſtopiti; excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá; recedere, odſtopiti, odſtopovati; receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti; referre pedem, odſtopiti, ſe odmakniti; secedere, prózh odſtopiti, odbéṡhati, ſe odmakniti, vganiti ſe; sectarius, -a, -um, en ſléherni, kateri od tega praviga kardela odſtopi, en ṡmotnizhnik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odstopiti -im dov. 1. stopiti proč, umakniti se: krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat, inu dalezh od njega odſtopit nedol. ǀ Odſtopite 2. mn. vi prozh, ſakaj ta dekliza nej mertva, ampak spy ǀ hudizhi od niega prozh odſtopio 3. mn., niegova podoba lepa rata ǀ Od kateriga je odſtopil del. ed. m Judesh, de bi shal na ſvoje mejſtu 2. odstopiti, odreči se: nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit nedol. ǀ nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit nedol. ǀ njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti, inu od Boshje gnade odſtopi 3. ed. ǀ taku rekozh naſs perſsili de od G: Boga odstopimo 1. mn. ǀ ti nijm vezhKrat palzo poKashesh, inu vener od grehou neodstopio +3. mn. ǀ od S. Katholish Cerkvi je bil odstopil del. ed. m ǀ Manaſses krail od G. Boga je bil odſtopel del. ed. m, inu velik nepriatel Boshy ratal ǀ ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil +del. ed. m, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili, inu vſhe enkrat od grehou odſtopili del. mn. m ǀ od praviga Boga ſo bily odstopili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.

odstopiti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 11. 2025.