oglušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oglušeti ali oglušiti: posledica te bolezni je lahko tudi oglušitev
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
oglušítev -tve ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
omámljenost -i ž (ȃ)
stanje omamljenega človeka: omamljenost od plina; storiti kaj v omamljenosti / ljubezenska omamljenost
stanje omamljenega človeka: omamljenost od plina; storiti kaj v omamljenosti / ljubezenska omamljenost
SSKJ²
zbéganost -i ž (ẹ̑)
stanje zbeganega človeka: loteva se ga zbeganost; novica je povzročila zbeganost; v zbeganosti se je izdal; zbeganost otrok
stanje zbeganega človeka: loteva se ga zbeganost; novica je povzročila zbeganost; v zbeganosti se je izdal; zbeganost otrok
SSKJ²
osúplost -i ž (ú)
nav. ekspr. stanje osuplega človeka: na njenem obrazu se je kazala osuplost; kar zažvižgal je od osuplosti
nav. ekspr. stanje osuplega človeka: na njenem obrazu se je kazala osuplost; kar zažvižgal je od osuplosti
Pleteršnik
osúplost, f. die Bestürztheit, das Erstauntsein, nk.; kdo popiše njih osuplost? Erj. (Izb. sp.); iznebiti se osuplosti, Jurč.
Pravopis
omámljen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ bolnik; omamljen od česa biti ~ ~ pitja
omámljenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
omámljenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Pravopis
Pravopis
Število zadetkov: 13
Dostopnost