Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
ogovoríti -ím dov., ogovóril; nam. ogovôrit in ogovorít (ī í)
z besedo, stavkom začeti pogovor: ogovoriti dekle; ogovoril je vsakega, ki ga je srečal; ni si ga upal ogovoriti; lepo, prijazno ogovoriti; ogovoriti po nemško / dober dan, ga je ogovoril pozdravil
// v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov: ogovoril ga je z gospod / ogovoriti koga z imenom
    ogovorjèn -êna -o:
    ogovorjena oseba; sam.: ogovorjeni je molčal
Pravopis
ogovoríti -ím dov., nam. ogovôrit in ogovorít/ogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dekle; ~ starejšega z gospod; z imenom ~ prišleca
Celotno geslo Sinonimni
ogovoríti -ím dov.
1.
koga z besedo, stavkom začeti pogovor
SINONIMI:
2.
koga v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov
SINONIMI:
nagovoriti, knj.izroč. nasloviti, knj.izroč. titulirati
Celotno geslo Vezljivostni G
ogovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj besedno usmeriti se na koga/kaj
Vsakega je ogovoril /na ti/.
Pleteršnik
ogovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen, haranguieren; Jezus ju ogovori: kaj bi rada? Ravn.; — 2) verleumden, verunglimpfen, Mur., Cig.
Število zadetkov: 5