zagovéden -dna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) slabš. ~ človek |neroden, surov|
zagovédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) slabš. |nerodnost, surovost|
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
zagovédnost -i ž (ẹ̑)
slabš. nerodnost, surovost: očitati komu zagovednost / izreči, storiti kako zagovednost
slabš. nerodnost, surovost: očitati komu zagovednost / izreči, storiti kako zagovednost
zagovẹ̑dnost – glej zagovẹ̄den
Pleteršnik
zagovę́dnost, f. 1) die Ungeschlachtheit, die Roheit, Jan.; nerodnost in zagovednost in neotesanost, Cv.; — 2) die Tölpelhaftigkeit, C.
Pravopis
bêbav -a -o tudi bébav -a -o; bolj ~ (é; ẹ́) redk. ~ otrok duševno nerazvit, slaboumen
bêbavost -i tudi bébavost -i ž, pojm. (é; ẹ́) redk. duševna nerazvitost, slaboumnost
bêbavost -i tudi bébavost -i ž, pojm. (é; ẹ́) redk. duševna nerazvitost, slaboumnost
SSKJ²
bêbavost tudi bébavost -i ž (é; ẹ́)
1. ekspr. omejenost, nespametnost, neumnost: zmagoslavje bebavosti; prikrivanje praznosti in bebavosti besedila
2. nekdaj duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu
♦ med., nekdaj starostna bebavost
1. ekspr. omejenost, nespametnost, neumnost: zmagoslavje bebavosti; prikrivanje praznosti in bebavosti besedila
2. nekdaj duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu
♦ med., nekdaj starostna bebavost
Pravopis
brutálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud. |surov, nasilen|
brutálnost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |surovost, nasilnost|
brutálnost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |surovost, nasilnost|
SSKJ²
brutálnost -i ž (ȃ)
surovost, grobost, nasilnost: brutalnost se mu bere že na obrazu; vse to izvira iz njegove brutalnosti; odslovil jo je z vso brutalnostjo
// surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti
surovost, grobost, nasilnost: brutalnost se mu bere že na obrazu; vse to izvira iz njegove brutalnosti; odslovil jo je z vso brutalnostjo
// surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti
brutȃlnost – glej brutȃlen
Pravopis
slaboúmen -mna -o; bolj ~ (ú; ú ȗ ú) ~ otrok; slabš. ~o govorjenje |nespametno, neumno|
slaboúmni -ega m, člov. (ú) pomoč ~im
slaboúmnost -i ž, pojm. (ú)
slaboúmni -ega m, člov. (ú) pomoč ~im
slaboúmnost -i ž, pojm. (ú)
SSKJ²
Pleteršnik
slaboúmnost, f. die Borniertheit, der Schwachsinn, schwacher Verstand, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk).
Pravopis
omejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ delovni čas; ~ človek; publ. imeti ~ učinek majhen, skromen
omejêni -a -o (é) ~ vpis; ~a množica
omejênost -i ž, pojm. (é)
omejêni -a -o (é) ~ vpis; ~a množica
omejênost -i ž, pojm. (é)
SSKJ²
omejênost -i ž (é)
1. lastnost, značilnost omejenega:
a) časovna omejenost pojava; pokrajinska omejenost upora / omejenost pooblastila
b) očitati komu omejenost in duhovno ozkost / omejenost takega ravnanja je očitna / duševna, nazorska omejenost / v svoji omejenosti ni na to nikoli pomislil
2. ekspr. kar je omejeno, neumno: zapisal je nekaj omejenosti
1. lastnost, značilnost omejenega:
a) časovna omejenost pojava; pokrajinska omejenost upora / omejenost pooblastila
b) očitati komu omejenost in duhovno ozkost / omejenost takega ravnanja je očitna / duševna, nazorska omejenost / v svoji omejenosti ni na to nikoli pomislil
2. ekspr. kar je omejeno, neumno: zapisal je nekaj omejenosti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 75
Dostopnost