Zadetki iskanja
oslepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev
glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev
zaslepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaslepiti: nesreče je kriva zaslepitev nasproti vozečega voznika / zaslepitev ljudi z lažnimi obljubami
glagolnik od zaslepiti: nesreče je kriva zaslepitev nasproti vozečega voznika / zaslepitev ljudi z lažnimi obljubami
oslepèl -éla -o in oslepél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ otrok
oslepélost -i ž, pojm. (ẹ́)
oslepélost -i ž, pojm. (ẹ́)
oslepélost -i ž (ẹ́)
lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti
lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti
zaslepljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ od svetlobe; poud. ~o ljudstvo |nekritično, nerazsodno|
zaslepljênost -i ž, pojm. (é)
zaslepljênost -i ž, pojm. (é)
zaslepljênost -i ž (é)
ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka: njihova zaslepljenost je velika; storiti kaj iz zaslepljenosti; v svoji zaslepljenosti tega ne vidi / ljubezenska, politična zaslepljenost
ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka: njihova zaslepljenost je velika; storiti kaj iz zaslepljenosti; v svoji zaslepljenosti tega ne vidi / ljubezenska, politična zaslepljenost
zaslepljénost – glej slẹ̑p
Število zadetkov: 11