Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
písati in pisáti píšem nedov., píšite (í á í)
1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati / pog. pisati peš pisati na roko
// tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pisno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept
// delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku
2. jezikosl., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš
3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju
4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše
● pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; pog. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev
    písati se in pisáti se
    imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek
    pišóč -a -e:
    zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje
    písan -a -o:
    pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek
    ●     vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih
Pravopis
písati in pisáti píšem nedov. píši -te in -íte, pišóč, pisáje; písal -ála, písat, písan -a; pisánje; (písat) (í/á í) kaj ~ črko za črko; ~ roman; ~ po nareku; ~ s peresom; ~ domov; pisati komu kaj ~ prijatelju pismo; knj. pog. ~ delavcem nadure priznati, upoštevati; pisati kaj o kom/čem ~ neprijetne stvari o politikih
písati se in pisáti se píšem se (í/á í) Kako se ~eš
Celotno geslo Sinonimni
písati in pisáti píšem nedov.
1.
kaj s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini
SINONIMI:
zapisovati, ekspr. črkati, slabš. mazati, šol. napisovati
2.
kaj s pisanjem izdelovati besedilo
SINONIMI:
ekspr. brusiti pero, slabš. čečkariti, slabš. čečkati, slabš. kracati, ekspr. obračati pero, slabš. pisariti, zastar. spisovati, ekspr. sukati pero
3.
o čem izražati, posredovati misli s pisanjem
SINONIMI:
slabš. pisariti, slabš. pisuniti, slabš. praskati, ekspr. prelivati črnilo, ekspr. razpisovati se
GLEJ ŠE SINONIM: pisateljevati
Celotno geslo Vezljivostni G
písati in pisáti píšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.
2.
kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).
4.
kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.
6.
iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.
Pleteršnik
písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen (merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.-Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.-M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
Prekmurski
písati píšem nedov.
1. pisati, delati črke, številke: Jasz 'ze znam piszati KAJ 1870, 7; Včim se čteti, pisati BJ 1886, 6; Pero szi v-ténto namocsim i tak pisem KAJ 1870, 7; Na sztênnoj tábli nepisemo z-rovatkom KAJ 1870, 9; Dotéc szem na kamenico z-rovatkom piszao KAJ 1870, 7; ti si nej lêpo pisao BJ 1886, 5; Na kamenico je pa pisala BJ 1886, 4
2. izdelovati besedilo: Piſzati Irni KM 1790, 94; kakti za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, V; Záto Paveo vzeme pero i piſe nyim KŠ 1771, 435; Ar druga vám ne piſemo, nego tou KŠ 1771, 530; i hitro piſi pétdeſzét KŠ 1771, 225; vtom jaſz Nemo piſzo pred tébe SŠ 1796, 138; piſzao ſzam vém ocseve KŠ 1771, 728; Sto je pa knige piſzau KŠ 1754, 3; Piszao je: Agustich Imre AIN 1876, 1
3. izražati, posredovati misli s pisanjem: Doſzta ſzam meo piſzati KŠ 1771, 741; Decza moja, eta piſem vám SM 1747, 14; naj ſzpozna, ka vám piſem KŠ 1771, 520; Szvéti Pavel etak piſſe TF 1715, 33; Gregor D. IX. Knig 9. Liſzti pise KŠ 1754, 12; Tak piſſo Sz. Evangeliſte TF 1715, 43; Tak piso ſzvéti Evangeliſtje KŠ 1754, 201; Eta ſzem jaſz vám piſzal SM 1747, 22; za volo trdoſzti ſzrczá vaſega je vám tou zapovid piſzao KŠ 1754, 133; Od ti vörvajoucsi poganov ſzmo pa mi piſzali KŠ 1771, 409; opoumenyeni bratje ſzo piſzali vucsenikom KŠ 1771, 399
písati se píšem se
1. zapisovati se z znaki: Krsztnoimé sze vszigdár za pridavkom pise AIN 1876, 10
2. biti: gda ſze je piſzalo od ſztvárjanya ſzvejta 2956. leto KM 1796, 60
3. imenovati se: Báthori Stevan odebráni za erdélszkoga vojvodo, steri sze je zacsno za Hercega piszati KOJ 1848, 84
pisajóuči -a -e pišoč: ſzkázala ſze je edna rouka, ete recsi piſzajoucsa KM 1796, 80
pisóuči -a -e pišoč: Szvéti Pavel Apoſtol kRimlánczom piſzoucſi TF 1715, 33; liki Sz. Paveo právi k-Tituſi piſzoucsi liſztá ſzvojega KŠ 1754, 190; Piſzoucsi po rouki nyihovoj etak KŠ 1771, 389
písani -a -o pisan: Gda je pa piſzani, neznamo KŠ 1771, 724; Etak jeſzte piſzano SM 1747, 20; ár je piſzano KŠ 1754, 149; zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b; Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; i toga z-Laodiczee piſzanoga naj i vi ſtéte KŠ 1771, 611; Piszani i stampani piszki szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7; knige, ali da ſzo nej od nagyibanya Dühá Szvétoga piſzane KŠ 1754, 3; Szlovenſzke zrokouv piſzane litere KM 1790, 2; vſza, ſtera ſzo piſzana prorokáj KŠ 1771, 233; pren. Nas liſzt ſzte vi piſzani vu ſzrczáj naſi KŠ 1771, 532
Celotno geslo Sinonimni
písati si in pisáti si píšem si nedov.
GLEJ SINONIM: dopisovati si
Celotno geslo Vezljivostni G
písati se in pisáti se píšem se nedovršni glagol, stanjski (lastnostni) glagol
kdo imenovati se
Zdaj se /drugače/ piše.
Število zadetkov: 8