pečátnik -a m (ȃ)
priprava z gumijastim, kovinskim negativom pečata, navadno okrogle oblike: izdelovati pečatnike; kovinski pečatnik; pečatnik iz brona
// pečatni prstan: na kazalcu desne roke je nosil pečatnik
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pleteršnik
pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.-C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.
Število zadetkov: 6
Dostopnost