Zadetki iskanja
nágnjenje -a s (á)
1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje: to nagnjenje je podedovala po očetu; dedno nagnjenje k bolezni; nagnjenje k otožnosti / duševno, telesno nagnjenje
// navadno s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo: kazati gospodovalna nagnjenja; obvladovati (svoja) slaba nagnjenja; ekspr. to so čisto človeška nagnjenja / erotično, samomorilsko, spolno nagnjenje
2. hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: čutiti, imeti nagnjenje do stroke; nagnjenje k branju, znanstvenemu delu, študiju / nagnjenje k pitju / nagnjenje k ljubosumnosti / knjiž. pisateljevo nagnjenje h groteski / imeti nagnjenje za glasbo dar, nadarjenost
3. naklonjenost, ljubezen: do nje čuti posebno nagnjenje; v dekletu je vzbudil globoko nagnjenje
4. publ. razmeroma velika možnost (česa): čez dan bo vreme lepo, zvečer nagnjenje h krajevnim ploham in nevihtam
1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje: to nagnjenje je podedovala po očetu; dedno nagnjenje k bolezni; nagnjenje k otožnosti / duševno, telesno nagnjenje
// navadno s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo: kazati gospodovalna nagnjenja; obvladovati (svoja) slaba nagnjenja; ekspr. to so čisto človeška nagnjenja / erotično, samomorilsko, spolno nagnjenje
2. hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: čutiti, imeti nagnjenje do stroke; nagnjenje k branju, znanstvenemu delu, študiju / nagnjenje k pitju / nagnjenje k ljubosumnosti / knjiž. pisateljevo nagnjenje h groteski / imeti nagnjenje za glasbo dar, nadarjenost
3. naklonjenost, ljubezen: do nje čuti posebno nagnjenje; v dekletu je vzbudil globoko nagnjenje
4. publ. razmeroma velika možnost (česa): čez dan bo vreme lepo, zvečer nagnjenje h krajevnim ploham in nevihtam
nágnjenje -a s (á) do česa ~ ~ stroke; nagnjenje k/h čemu ~ k bolezni; duševno ~; števn. obvladati (svoja) slaba ~a
nágnjenje -a s
1.
duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko nastopi kako duševno ali telesno stanje
SINONIMI:
2.
s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo
SINONIMI:
3.
hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti
SINONIMI:
afiniteta, nagnjenost, knj.izroč. inklinacija, knj.izroč. nagib, knj.izroč. naklonjenost, ekspr. žila, ekspr. žilica
GLEJ ŠE SINONIM: dar
nagnjenje samostalnik srednjega spola
nagnjenje s, F12, clinamen, -nis, nagnenîe; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; inclinatio, nagnenîe, naklonanîe; indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inflexio, nagnenîe, perpognenîe; momentum staterae, jeṡizhik per vagi. Isa:40. ali narmanſhe vage nagnenîe; permotio, nagnenîe; proclivitas, nagnenîe, ſtermúſt k'naṡduli, na nagnenîe; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; propensè, s'nagnenîem, s'nagnêno viṡho
nagnjenje s nagnjenje, naklonjenost: nyh shelje, inu nagnenie im. ed. nej ſo glih (IV, 445) ǀ Kosha tudi pomeni shelje, inu nagnenie tož. ed. tiga zhloveka (III, 462)
pobóčje -a s (ọ̑)
nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki; gozdnata, skalnata pobočja; osojno, prisojno pobočje; položno, strmo pobočje; hiša na pobočju; vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba
nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki; gozdnata, skalnata pobočja; osojno, prisojno pobočje; položno, strmo pobočje; hiša na pobočju; vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba
pobọ̑čje -a s
strmína -e ž (í)
1. svet, ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: hoditi po strmini; nevarna strmina; na travnati strmini mu je spodrsnilo / z lahkoto je premagal strmino; vzpenjati se v strmino; blaga, huda strmina / bila sta že v strmini na strmem delu poti, pobočja
● ekspr. mojster belih strmin (dober) smučar
2. nagnjenost določene ravnine glede na osnovno ravnino: spreminjati, zmanjšati strmino; strmina strehe
// zelo nagnjena določena ravnina glede na osnovno ravnino: naklon, nagib strmine
♦ geom. tangens naklonskega kota premice ali ravnine
1. svet, ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: hoditi po strmini; nevarna strmina; na travnati strmini mu je spodrsnilo / z lahkoto je premagal strmino; vzpenjati se v strmino; blaga, huda strmina / bila sta že v strmini na strmem delu poti, pobočja
● ekspr. mojster belih strmin (dober) smučar
2. nagnjenost določene ravnine glede na osnovno ravnino: spreminjati, zmanjšati strmino; strmina strehe
// zelo nagnjena določena ravnina glede na osnovno ravnino: naklon, nagib strmine
♦ geom. tangens naklonskega kota premice ali ravnine
strmína -e ž
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 104
Dostopnost