poléntar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar
2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
Pravopis
poléntar -ja m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je polento|; slabš. |Italijan|
poléntarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
poléntarjev -a -o (ẹ̑) poud.
poléntaričin -a -o (ẹ̑) poud.
poléntarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
poléntarjev -a -o (ẹ̑) poud.
poléntaričin -a -o (ẹ̑) poud.
polentar
Predlog
polentarja samostalnik moškega spolakuhalnica
ljubitelj polente
slabšalno Italijan
IZGOVOR: [poléntar], rodilnik [poléntarja]
BESEDOTVORJE: polentarjev
Število zadetkov: 6
Dostopnost