Fran

skúšati -am tudi izkúšati -am nedov. (ú)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: skušati koga dvigniti, vreči na tla; skušati odpreti vrata / skušali so zbežati; skušal se mu je izmakniti, izviti / skušati doseči soglasje; skušati koga pomiriti, pregovoriti; skušati popraviti napako; skušal je prikriti nezadovoljstvo; skušati razumeti
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: skušal je gibati s prsti, hoditi, vstati
2. nav. ekspr. namenoma povzročati, da kdo stori, izjavi zlasti kaj takega, kar mu škodi: vedel sem, da me skušajo, zato sem mirno odgovoril; skušati prijatelja / zakaj skušaš mojo potrpežljivost
♦ rel. hudič ga skuša
// prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: gestapovci so ga že večkrat skušali, pa se ni izdal / ne skušaj me preveč ne izzivaj me, ne draži
3. star. doživljati, čutiti: skušati ljubezen, žalost; zdaj vem in skušam, kakšni so ljudje; v življenju je marsikaj skušal
● star. ne skušaj boga ne izpostavljaj se nevarnosti; star. prijatelja skušaš v nesreči spoznaš; star. potipal je plot, kakor bi skušal, če ni preperel poskušal, preizkušal

skúšati se tudi izkúšati se star.
ugotavljati, kdo je močnejši: fantje so se radi skušali; kdo bi se skušal z njim / skušala sta se v metanju
// tekmovati, kosati se: učenci se med seboj skušajo; skušali so se, kdo bo hitrejši; skušati se s kom pri košnji, v delu / letošnje vino se ne more skušati z lanskim

skušáje tudi izkušáje:
hitel je, skušaje dohiteti tovariše

skušajóč tudi izkušajóč -a -e:
premišljeval je, skušajoč se spomniti nekaterih podrobnosti

skúšan tudi izkúšan -a -o:
skušan človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

skúšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; skúšanje (ú) koga/kaj ~ tujo potrpežljivost; ~ prijatelja; star. ~ žalost čutiti, doživljati; ~ dvigniti koga; ~ hoditi
skúšati se -am se (ú) star.: ~ ~, kdo je hitrejši tekmovati; Fantje se radi ~ajo merijo moči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

skúšati -am nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026

skúšati – glej -kúsiti, skȗšnja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

skušati [skúšati skúšam] (izkušati) nedovršni glagol

skušati zapeljati v skušnjavo

PRIMERJAJ: skusiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

skušati glagol

PRIMERJAJ: skušaječ

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

skušati nedov., F16, attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; conari, ſe podſtopiti, ṡkuſhati, pomujati ſe; coticula, bruſſez, ali ta kamen, na katerim ſe ṡlatú ṡkuſha; eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, ṡkuſhati kai velikiga ſturiti; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; experiri, ṡveiditi, iṡkuſſiti, ṡkuſhati; heraclius lapis, tá kamen, na katerim ſe ſrebrú, inu ṡlatú ṡkuſha; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; lapis lidius, vel probationis, kamen ṡa ṡlatú, inu ſrebrú ṡkuſhati; lydius lapis, en kamen ṡa ṡkuſhati ṡlatú, ali ſrebrú; proludere, preygrati, eno ygró ṡkuſhati, aku bode prou; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti; subtentare, na ṡkrivnim ṡkuſhati ſe podſtopiti; tentare, vagati, ṡkuſhati, iṡkuſhovati; tentare fortunam, ſrèzho ṡkuſhati, vagati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

skušati -am nedov. 1. skušati, zapeljevati v skušnjavo: Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti, inu skushati nedol., kakor nekadaj ǀ je hotel skuſi maihine grehe skushat nedol. taiſto v' velike grehe perpravit ǀ taku sKuſa 3. ed. nashe serce ǀ na mejsti tiga hudizha te moshke Pershone v'greh parpravit skushaio 3. mn. ǀ hudizh ga je skushal del. ed. m skuſi poshreshnoſt, preuſetnoſt, inu ohernio 2. poskušati: on per zaiti ſe sa to pervo pridigo perpravi, inu skusha 3. ed. v' ſvoi kambri pridigvat ǀ skusha 3. ed. Indianer reshit leua od pſsa, ali nej blu mogozhe ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal del. ed. m perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ hozhesh taiſtu greshnu tovarshtvu sapuſtiti? sdaj taku hitru nemorem, s' zhaſſam bom skuſſal del. ed. m ǀ ga bodo motili, inu skushali del. mn. m premagat 3. izkušati, čutiti: vidimo, inu skushamo 1. mn. lete shtrajfinge 4. preizkušati: kadar sleshe ſuoje mlade, yh skusha 3. ed. aku ſe ſo po ozhetu vergli ǀ vſe nuzaio, inu skushaio 3. mn., ali vſe nezh nepomaga, temuzh bolnik ſe k' ſmerti perblishuie ǀ veliku arzny skuſhaio 3. mn., ali vſe nezh nej pomagalu ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio 3. mn., poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi Arzate: Skushajo 3. mn. veliku arzny skušati se preizkušati se: vezh krat ſe sgodi, de ſi lih edn ſe je perpraulal, inu skushal del. ed. m, de ſe sgubi, inu fali → skusiti; → izkušati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

skušati glag. nedov. ♦ P: 10 (KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

zapeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha
// prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

zapeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zapeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ dekle; zapeljevati koga v kaj ~ obiskovalca v skušnjavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

zapeljeváti -újem nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026

zapeljeváti – glej peljáti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

zapeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zapeljati; 1) fehlführen; — 2) verführen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

zapeljevati -ujem/-am nedov. zapeljevati: On odvrazha ludij, inu yh ſapeluie 3. ed. ǀ njegou Ozha Bachus, leta je ſapelaval Ajdje, on pak ſapelaua 3. ed. karshenike ǀ druge ſapelujeio 3. mn. skuſi nyh leshnive beſſede ǀ njegou Ozha Bachus, leta je ſapelaval del. ed. m Ajdje, on pak ſapelaua karshenike ǀ ſo taiſti reuni folk ſapelovali del. mn. m ǀ is pildou teh Malikou ſo govorili, inu ludje sapelovali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

zapeljevati

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti
2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti
3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskusili so novo cepivo / poskusiti uporabnost nove iznajdbe
4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni
● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega

poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

poskúsiti -im dov. poskúšen -a (ú ȗ) kaj ~ jed, če je dovolj kuhana; poud. ~ marsikaj v življenju |pretrpeti|; ~ gibati s prsti; poskusiti kaj na kom/čem ~ novo cepivo na živalih
poskúsiti se -im se (ú ȗ) v čem ~ ~ ~ smučanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026.

poskúsiti -im dov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026

poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dovršni glagol, glagol razumevanja

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 3. 2026