Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
skúšati -am tudi izkúšati -am nedov. (ú)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: skušati koga dvigniti, vreči na tla; skušati odpreti vrata / skušali so zbežati; skušal se mu je izmakniti, izviti / skušati doseči soglasje; skušati koga pomiriti, pregovoriti; skušati popraviti napako; skušal je prikriti nezadovoljstvo; skušati razumeti
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: skušal je gibati s prsti, hoditi, vstati
2. nav. ekspr. namenoma povzročati, da kdo stori, izjavi zlasti kaj takega, kar mu škodi: vedel sem, da me skušajo, zato sem mirno odgovoril; skušati prijatelja / zakaj skušaš mojo potrpežljivost
♦ rel. hudič ga skuša
// prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: gestapovci so ga že večkrat skušali, pa se ni izdal / ne skušaj me preveč ne izzivaj me, ne draži
3. star. doživljati, čutiti: skušati ljubezen, žalost; zdaj vem in skušam, kakšni so ljudje; v življenju je marsikaj skušal
● star. ne skušaj boga ne izpostavljaj se nevarnosti; star. prijatelja skušaš v nesreči spoznaš; star. potipal je plot, kakor bi skušal, če ni preperel poskušal, preizkušal
    skúšati se tudi izkúšati se star.
    ugotavljati, kdo je močnejši: fantje so se radi skušali; kdo bi se skušal z njim / skušala sta se v metanju
    // tekmovati, kosati se: učenci se med seboj skušajo; skušali so se, kdo bo hitrejši; skušati se s kom pri košnji, v delu / letošnje vino se ne more skušati z lanskim
    skušáje tudi izkušáje:
    hitel je, skušaje dohiteti tovariše
    skušajóč tudi izkušajóč -a -e:
    premišljeval je, skušajoč se spomniti nekaterih podrobnosti
    skúšan tudi izkúšan -a -o:
    skušan človek
Pravopis
skúšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; skúšanje (ú) koga/kaj ~ tujo potrpežljivost; ~ prijatelja; star. ~ žalost čutiti, doživljati; ~ dvigniti koga; ~ hoditi
skúšati se -am se (ú) star.: ~ ~, kdo je hitrejši tekmovati; Fantje se radi ~ajo merijo moči
Celotno geslo Sinonimni
skúšati -am nedov.
koga ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga
SINONIMI:
ekspr. preizkušati
GLEJ ŠE SINONIM: doživljati, poskušati, preizkušati
Celotno geslo Etimološki
skúšati – glej -kúsiti, skȗšnja
Celotno geslo Pohlin
skušati [skúšati skúšam] (izkušati) nedovršni glagol

skušati zapeljati v skušnjavo

PRIMERJAJ: skusiti

Celotno geslo Hipolit
skušati glagol

PRIMERJAJ: skušaječ

Vorenc
skušati nedov., F16, attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; conari, ſe podſtopiti, ṡkuſhati, pomujati ſe; coticula, bruſſez, ali ta kamen, na katerim ſe ṡlatú ṡkuſha; eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, ṡkuſhati kai velikiga ſturiti; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; experiri, ṡveiditi, iṡkuſſiti, ṡkuſhati; heraclius lapis, tá kamen, na katerim ſe ſrebrú, inu ṡlatú ṡkuſha; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; lapis lidius, vel probationis, kamen ṡa ṡlatú, inu ſrebrú ṡkuſhati; lydius lapis, en kamen ṡa ṡkuſhati ṡlatú, ali ſrebrú; proludere, preygrati, eno ygró ṡkuſhati, aku bode prou; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti; subtentare, na ṡkrivnim ṡkuſhati ſe podſtopiti; tentare, vagati, ṡkuſhati, iṡkuſhovati; tentare fortunam, ſrèzho ṡkuſhati, vagati
Svetokriški
skušati -am nedov. 1. skušati, zapeljevati v skušnjavo: Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti, inu skushati nedol., kakor nekadaj ǀ je hotel skuſi maihine grehe skushat nedol. taiſto v' velike grehe perpravit ǀ taku sKuſa 3. ed. nashe serce ǀ na mejsti tiga hudizha te moshke Pershone v'greh parpravit skushaio 3. mn. ǀ hudizh ga je skushal del. ed. m skuſi poshreshnoſt, preuſetnoſt, inu ohernio 2. poskušati: on per zaiti ſe sa to pervo pridigo perpravi, inu skusha 3. ed. v' ſvoi kambri pridigvat ǀ skusha 3. ed. Indianer reshit leua od pſsa, ali nej blu mogozhe ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal del. ed. m perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ hozhesh taiſtu greshnu tovarshtvu sapuſtiti? sdaj taku hitru nemorem, s' zhaſſam bom skuſſal del. ed. m ǀ ga bodo motili, inu skushali del. mn. m premagat 3. izkušati, čutiti: vidimo, inu skushamo 1. mn. lete shtrajfinge 4. preizkušati: kadar sleshe ſuoje mlade, yh skusha 3. ed. aku ſe ſo po ozhetu vergli ǀ vſe nuzaio, inu skushaio 3. mn., ali vſe nezh nepomaga, temuzh bolnik ſe k' ſmerti perblishuie ǀ veliku arzny skuſhaio 3. mn., ali vſe nezh nej pomagalu ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio 3. mn., poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi Arzate: Skushajo 3. mn. veliku arzny skušati se preizkušati se: vezh krat ſe sgodi, de ſi lih edn ſe je perpraulal, inu skushal del. ed. m, de ſe sgubi, inu fali → skusiti; → izkušati
Besedje16
skušati glag. nedov. ♦ P: 10 (KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
SSKJ²
zapeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha
// prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo
SSKJ²
poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti
2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti
3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskusili so novo cepivo / poskusiti uporabnost nove iznajdbe
4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni
● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega
    poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik
SSKJ²
míkati1 -am nedov. (ȋ)
tekst. z mikalnikom razčesavati, uravnavati predivo: mikati konopljeno, laneno predivo
    míkan -a -o:
    mikana preja, volna
SSKJ²
míkati2 -am nedov. (ȋ)
zastar. izobraževati, vzgajati: mikali so ga v zahodni Evropi / likal in mikal je svoj slikarski dar
SSKJ²
míkati3 -am tudi míčem nedov. (ī ȋ)
zastar. tresti, stresati, premikati: klicala in mikala ga je, dokler se ni prebudil / brezoseb. ko je že prenehal jokati, ga je še vedno mikalo po vsem telesu
SSKJ²
míkati4 -am stil. míčem nedov. (ȋ) nav. 3. os.
1. vzbujati pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: od vsega ga najbolj mika proučevanje zvezd; mika ga planšarsko življenje; ne mika ga, da bi postal rudar / mika jo daljni svet / fanta je zelo mikalo iti v šole / brezoseb., elipt. dekleta mika na ples; zelo ga je mikalo v gostilno
// ekspr. vzbujati pri kom radovednost: vse jo je mikalo; prav mika me izvedeti, kaj so sklenili / silno me je mikalo, kaj je v zavitku
// ekspr. vzbujati pri kom pozitiven čustveni odnos: gledališče ga mika že od mladosti; mika ga umetnost starega veka
2. ekspr. vzbujati pri kom veliko zanimanje, občudovanje: njena lepota je mikala fante / ta nenavadna skala mika popotnikovo oko
● ekspr. če te jedro mika, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
SSKJ²
dražíti1 -ím nedov. (ī í)
1. zviševati ceno: meso kar naprej dražijo / življenje se zmeraj bolj draži
2. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi: mi bomo dražili travnik, sosedovi pa njive; dražiti za koga drugega
SSKJ²
dražíti2 in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
// razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
3. hujskati: dražil je ravnatelja proti meni
    dražèč -éča -e:
    dražeč nemir; dražeča snov
Pravopis
zapeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zapeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ dekle; zapeljevati koga v kaj ~ obiskovalca v skušnjavo
Celotno geslo Sinonimni
zapeljeváti -újem nedov.
koga prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga
SINONIMI:
ekspr. hoditi, ekspr. laziti, ekspr. lepiti se, ekspr. letati, ekspr. loviti, ekspr. mendrati, ekspr. metati oči za kom/po kom, ekspr. metati poglede za kom, ekspr. metati se, ekspr. motoviliti se, zastar. napastovati, knj.izroč. omreževati, ekspr. osvajati, ekspr. petelinčiti, ekspr. peteliniti, neknj. pog. plavšati, ekspr. pogledovati, ekspr. pritiskati, slabš. riniti, slabš. siliti, ekspr. sliniti se, ekspr. smukati se, ekspr. snubiti z očmi, ekspr. speljevati, ekspr. sukati, slabš. tiščati, slabš. trapati, ekspr. vrteti se, knj.izroč. zalezovati, knj.izroč. zapeljavati, knj.izroč. zvajati
GLEJ ŠE SINONIM: zavajati
Celotno geslo Etimološki
zapeljeváti – glej peljáti
Število zadetkov: 87