Zadetki iskanja
skrȗšen -a prid.
skrušíti in skrúšiti -im, in skrúšiti -im dov. (ī ú; ú ū)
1. odkrušiti: skrušiti kamen od skale / skrušiti zid
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet: materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil
1. odkrušiti: skrušiti kamen od skale / skrušiti zid
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet: materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil
- skrúšen -a -o:
skrušen človek; biti skrušen; ves skrušen mu je odgovoril; skrušenega srca ga je prosil za pomoč
● ekspr. opazoval je njegovo skrušeno postavo sključeno; prisl.: skrušeno priznati krivdo
malodúšen -šna -o prid.(ū ȗ)
ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem
ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem
- malodúšno prisl.:
malodušno govoriti
- malodúšni -a -o sam.:
govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega
malodúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) preveč ~
malodúšni -ega m, člov. (ú; ȗ) prepričati ~e
malodúšno -ega s, pojm. (ú; ȗ) nekaj ~ega v njegovem govorjenju
malodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
malodúšni -ega m, člov. (ú; ȗ) prepričati ~e
malodúšno -ega s, pojm. (ú; ȗ) nekaj ~ega v njegovem govorjenju
malodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
malodúšen -šna -o prid.
ki dvomi, izraža dvom o uspehu dela, prizadevanja
SINONIMI:
neknj. pog. cagav, ekspr. cmerast, ekspr. cmerav, knj.izroč. defetističen, ekspr. jokav, star. malosrčen, ekspr. maloveren, knj.izroč. plahodušen
malodúšən, -šna, adj. 1) kleingeistig, engherzig, Cig., Jan.; — 2) = malosrčen, kleinmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
potréti -trèm tudi -tárem dov., potrì potríte; potŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. drugega za drugim streti: potreti jajca, orehe / potreti kozarce
// polomiti, pokvariti: potreti voz; otroku so se potrle vse igrače; kolo se je potrlo
2. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: bolezen ga je potrla; novica jo je zelo potrla; s svojim govorjenjem jih je potrla / mesto je potrla huda nesreča
● ekspr. vse kosti mu bo potrl zelo ga bo pretepel; ekspr. delo ga je popolnoma potrlo zelo utrudilo
1. drugega za drugim streti: potreti jajca, orehe / potreti kozarce
// polomiti, pokvariti: potreti voz; otroku so se potrle vse igrače; kolo se je potrlo
2. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: bolezen ga je potrla; novica jo je zelo potrla; s svojim govorjenjem jih je potrla / mesto je potrla huda nesreča
● ekspr. vse kosti mu bo potrl zelo ga bo pretepel; ekspr. delo ga je popolnoma potrlo zelo utrudilo
- potŕt -a -o:
potrt obraz; potrta kolesa; potrt do solz; prisl.: potrto se držati; potrto ga je gledala
pobíti1 -bíjem dov., pobìl (í ȋ)
1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili
2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila
3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla
● ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli
4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna
// nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo
5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil
6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila
1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili
2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila
3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla
● ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli
4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna
// nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo
5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil
6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila
- pobíti se
pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi
- pobít -a -o:
bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi
malodušen gl. cagov
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27