Zadetki iskanja

SSKJ²
poznáti -znám nedov. (á ȃ)
1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga: nihče ga ne pozna; ali me še poznaš; ni poznal ne očeta ne matere; pozna ga iz otroških let; pozna jo samo od dobre strani; poznati po glasu, hoji, imenu, resnicoljubnosti; dobro, na videz, pobliže, slabo poznati; poznajo ga kot, zastar. za poštenjaka; midva se pa že poznava / nikoli ne bo drugačen, saj ga poznam
2. vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim: bal se je približati stražarju, ker ni poznal gesla; poznati pot; poznati pravila, zakone; to pravljico pozna vsak otrok; dobro poznam ta problem; razmere pozna do podrobnosti; pog. svoj klobuk bom pa ja poznal / to hišo poznam sem jo že videl / mlad je še in ne pozna življenja
// imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: moderne glasbe ne pozna; dobro pozna evropsko književnost; pozna svojo stroko; malokdo tako pozna Prešernove poezije kot on / poznati imena rastlin; za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika znati, obvladati; not ne pozna jih ne zna brati
3. ekspr. vedeti za značilnosti kakega pojava, zlasti negativnega: dobro pozna fašizem in njegove metode; pozna njegove napake; poznam ta strah, ni mi treba razlagati
4. nav. ekspr. biti v določenem, navadno dobrem odnosu s kom: on bo že dobil službo, ker oče pozna direktorja; pozna se s profesorjem
5. ekspr. ozirati se na koga, upoštevati ga: starše pozna samo, kadar jih potrebuje / nihče ga ni poznal v nesreči mu ni pomagal
6. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z nikalnico izraža, da to, kar določa sobesedilo, pri osebku obstaja: materina ljubezen ne pozna mej; nobene mere ne pozna; on ne pozna milosti, opravičevanja; te navade pri nas ne poznamo; nobene olike ne pozna; počitka sploh ne pozna; te dežele ne poznajo snega; takrat je še poznal srečo, veselje
● 
nižje pog. nobenega heca ne pozna je resen, ne mara potegavščin; bolnik nikogar ne pozna ni pri zavesti; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi; ekspr. kako sem mogel to storiti, sam sebe ne poznam zelo sem začuden nad svojim dejanjem, ravnanjem; ekspr. če to narediš, te ne poznam več nočem imeti opravka, stikov s teboj; ekspr. vidva sta mi skrila denarnico, saj vaju poznam vem, da sta nagajiva; ekspr. pozna ga do jeter, do obisti pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe; še ne pozna na uro ne zna razbrati časa z ure; zastar. ne pozna ga več za svojega sina ne prizna, ne šteje; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; pog. samo napol ga poznam ne dobro, nekoliko; poznam ga kot slab denar, kot svoj žep zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih
    poznáti se 
    biti viden, kazati se: bolezen se ji pozna na obrazu; na tej preprogi se pozna vsaka stopinja; pozna se mu, da ni spal; po govorici se mu pozna, da ni domačin / noseča je, pa se ji še nič ne pozna
    ● 
    delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; ekspr. pijača se mu kar precej pozna je precej vinjen; pog. njemu se res ne poznajo leta videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. podražitev se mu zelo pozna zaradi podražitve potroši dosti več; ekspr. tega ne bom končal do roka, saj se poznam vem, koliko zmorem; ekspr. škoda besed, saj se poznamo vem, kako mislite o stvari; 
prim. poznan
Pravopis
poznáti -znám nedov.; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ koga po hoji; dobro ~ evropsko književnost; poud.: ~ koga do obisti, do jeter |poznati vse njegove (slabe) lastnosti|; Bolnik nikogar ne ~a |ni pri zavesti|
poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem
Celotno geslo Sinonimni
poznáti -znám dov.
1.
koga vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga
SINONIMI:
zastar. poznavati, star. vedeti
2.
kaj vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim
SINONIMI:
star. znati
3.
kaj imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: znati
Celotno geslo Vezljivostni G
poznáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.
2.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.
3.
kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.
4.
čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.
5.
navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.
Celotno geslo Frazemi
poznáti Frazemi s sestavino poznáti:
ne poznáti niti abecéde čésa, ne poznáti šále, poznáti abecédo čésa, poznáti kóga do jéter, poznáti kóga/kàj do obísti, poznáti kóga kot svój žèp, poznáti kóga v dnò dúše, poznáti kóga v jétra, poznáti šíbke tóčke [kóga/čésa], poznáti vsák kámen
Celotno geslo Pregovori
poznati je sestavina izrazov
Ko čevelj škorenj rata, ne pozna ne sestre ne brata, Po jutru se dan pozna
Celotno geslo Etimološki
poznáti – glej znáti
Pleteršnik
poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
Prekmurski
poznàti pòznam nedov.
1. poznati: Krivicsno oſzoudiga, I poznati nemroga BKM 1789, 71; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Ja poznam ovczé moje KŠ 1754, 132; veliko jih pa poznam ki zdihávajo KOJ 1845, 7; poznam szveta sztvoritela KAJ 1848; stampane piszke tüdi dobro poznam KAJ 1870, 6; i Izrael ne pozna náſz KŠ 1754, 150; i niſcse ne pozna ſziná, nego Ocsa KŠ 1771, 37; vszákoga po iméni gorizapise, da ga bole pozna KOJ 1845, 7; [pes] tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Blá'zeni ſzmo, kaj poznamo, Szveta odküpitela BRM 1823, 7; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; Hrambo ne poznajo AI 1875, kaz. br. 3; i jasz bom pitao, da bom nyé porédi poznao KAJ 1870, 5; Što nebi pozno küpiče zemlé-krtovinjeke AI 1878, 10; Govorécsi: da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; Ár, da bi jo poznali, Goſzpouda té dike ne bi ráſzpili KŠ 1771, 493; Eto je te vecsni 'zitek, naj poznajo tebé ſzamoga KŠ 1754, 77; Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio, i onoga právdo, ſteroga ſzem nej poznao, dobro ſzem premetao KŠ 1754, 52; I teda nyim vadlüvao bodem, kaj ſzem váſz nigdár nej poznao KŠ 1771, 23; Vſzáki, ki grisi, ga je nej poznao KŠ 1771, 730; Liki ki ſzo me eſcse prvle zdávnya poznali KŠ 1771, 421
2. spoznati: dabi mi mogli nyegovo dobrouto poznati TF 1715, 28; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Szkoj moremo poznati, jeli je vgrejso KŠ 1754, 209; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Nyega dobro csinejnye poznajmo BKM 1789, 160; Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé, da bi ga ne poznala KŠ 1771, 255; i dáo nam je pamet, naj poznamo toga pravicsnoga KŠ 1754, 99; teliko vrejmena ſzam zvami, i nej ſzi me poznao KŠ 1771, 314; 'Znyihovoga ſzáda je poznate KŠ 1771, 22; Vetom poznajte Düh Bo'zi KŠ 1771, 732
3. spolno občevati: kakda bode tou, geto mo'zá ne poznam KŠ 1771, 163
poznàti se pòznam se spoznati se: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131
poznajóuči -a -e poznavajoč: Wladislav I. poznajoucsi Hunyadia vojnicsko csednoszt KOJ 1848, 56
pòznavši -a -e ko je spoznal: I poznavſi Petrov gláſz, od radoſzti je nej odprla vráta KŠ 1771, 379
poznáni -a -o
1. poznan, znan: kak verne Tvoje, Z-sterimi ſzem tü poznan bio BRM 1823, 25; Te sztári Peti je od vszêh lüdi poznan KAJ 1870, 55; od etoga czajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; Od sé püščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10; Poznana i hasnovita hižna stvár AI 1878, 24; Ešče so poznani plemeni AI 1878, 8
2. ki še ni spolno občevala: I nyé Devſztvo czejlo oſzta, Od mo'zá nej je poznana BKM 1789, 25
Celotno geslo Pohlin
poznati [poznáti poznȃm] nedovršni glagol

poznati

Celotno geslo Hipolit
poznati glagol

PRIMERJAJ: poznan

Vorenc
poznati nedov., F15, agnoscere, poṡnati, ſposnati, ṡupèt poṡnati; cognoscere, poṡnati, ſpoṡnati; dignoscere, enu od druṡiga poṡnati, ali ſpoṡnati; herbarius, -rÿ, ta kateri tá ṡeliṡzha dobru poṡná; internoscere, v'meis poṡnati, ali v'meis tem drugim poṡnati; isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; noscere, noſse, ṡnati, poṡnati; pernoscere, dobru poṡnati; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; praenoscere, poprei poṡnati, narpoprei poṡnati; pyxidium, Compáſ, puhſiza ṡa veitre, ali uro na ſonzi poṡnati; secernere, odbrati, odlozhiti, enu od druṡiga poṡnati
Svetokriški
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati: kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati: Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se: v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se: tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
Celotno geslo Megiser
poznati dvovidski glagol
Besedje16
poznati glag. dvovid. ♦ P: 21 (TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
poznati
Celotno geslo Kostelski
poznati ► ˈpoːznat ˈpȯznaːn nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
poznáti se -znám se nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
čustvenostno kaj biti viden/kazati se na/po/pri/v kom/čem / kje
Bolezen se (ji) pozna na obrazu.
2.
kdo/kaj biti znan s kom/čim
Njegov oče se /osebno in po vezah/ pozna z direktorjem.
Celotno geslo Hipolit
poznati se glagol

PRIMERJAJ: poznan

Vorenc
poznati se nedov., cognobilis, kar ſe poẛná
Število zadetkov: 22