práôče -éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (ȃ-ó ȃ-ẹ́)
1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam
// nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje
// praded: smrt njegovega praočeta
2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
práôče -éta m, člov., im. mn. práočétje tudi práočéti (ȃó ȃẹ́) imeti skupnega ~a; bibl. |Adam|; poud.: ~ materializma |idejni utemeljitelj, pobudnik|; življenje naših ~ov |davnih prednikov|
Število zadetkov: 3
Dostopnost