obróbljati -am nedov. (ọ́)
1. delati rob, robove: obrobljati odeje, prte
♦ obrt. obdajati robove pohištva s furnirjem ali plastičnimi materiali zaradi zaščite, videza
2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: trato obroblja gosto grmičevje / čeljust mu obroblja gosta brada / prt obrobljajo dragocene čipke
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
obróbljati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; obróbljanje (ọ́) kaj z/s čim ~ ovratnik s krznom; ~ odeje
Pleteršnik
obrǫ́bljati, -am, vb. impf. ad obrobiti; umsäumen, berändern; — zeleni holmi obrobljajo strugo tihe Krke, LjZv.
SSKJ²
Pravopis
templjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; templjánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ čevlje
templjáti -ȃm nedov.
SSKJ²
obrobíti in obróbiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti rob: obrobiti krilo, prt; obrobiti s čipkami, krznom / obrobiti streho s pločevino
2. ekspr. obkrožiti, obstopiti: vojaki so obrobili množico / agave so obrobile pot
● z rdečo črto obrobiti članek občrtati; ekspr. parcelo je obrobil z živo mejo obdal, zasadil
1. narediti rob: obrobiti krilo, prt; obrobiti s čipkami, krznom / obrobiti streho s pločevino
2. ekspr. obkrožiti, obstopiti: vojaki so obrobili množico / agave so obrobile pot
● z rdečo črto obrobiti članek občrtati; ekspr. parcelo je obrobil z živo mejo obdal, zasadil
- obróbljen -a -o:
rdeče obrobljen cvet; s svilo obrobljen ovratnik
● ruta še ni obrobljena zarobljena
♦ zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis
Pravopis
obrobíti in obróbiti -im dov. obróbljenje; drugo gl. robiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj z/s čim ~ krilo s čipko; redk. ~ članek z rdečo črto občrtati; ~ prt
Pleteršnik
obrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) umsäumen, verbrämen, einfassen; — 2) behacken, behauen: les o. (= obdelati), C.
obrobiti glagol
SSKJ²
opazíti in opáziti -im dov. (ī á ȃ)
1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se že od daleč opazi
// zaznati sploh: opazili so, da zdaj slabše sliši / opazil sem, da pri tem delu nič ne pomenim; z zadovoljstvom je opazila, da sta se pobotala
// zaznati, da kaj je, obstaja: opaziti spremembo; opaziti prve znake bolezni; na trgu se že opazi zvišanje cen
2. knjiž. postati pozoren na koga zaradi izrednih uspehov, dela: mladega umetnika so kmalu opazili; želel je, da bi ga opazili in mu dali priznanje / kritiki so pesniško zbirko opazili / na plesu so jo vsi opazili vzbudila je občudovanje zaradi izredne lepote, uglajenega vedenja
1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se že od daleč opazi
// zaznati sploh: opazili so, da zdaj slabše sliši / opazil sem, da pri tem delu nič ne pomenim; z zadovoljstvom je opazila, da sta se pobotala
// zaznati, da kaj je, obstaja: opaziti spremembo; opaziti prve znake bolezni; na trgu se že opazi zvišanje cen
2. knjiž. postati pozoren na koga zaradi izrednih uspehov, dela: mladega umetnika so kmalu opazili; želel je, da bi ga opazili in mu dali priznanje / kritiki so pesniško zbirko opazili / na plesu so jo vsi opazili vzbudila je občudovanje zaradi izredne lepote, uglajenega vedenja
- opazívši zastar.:
opazivši, da je sama, je zajokala
- opážen -a -o:
opažen pojav; ko je videl, da je opažen, je stopil bliže; kot slikar je že opažen
Pravopis
opazíti in opáziti -im dov. opážen -a, star. opazívši; opáženje; drugo gl. paziti (í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ oviro; neobč. Kritiki so ga kmalu opazili postali pozorni nanj
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost