Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zapriséči -séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ́)
narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati
// narediti, da kdo opravi slovesno izjavo: zapriseči sodnika; zapriseči vojake; zapriseči ob nastopu službe, prevzemu oblasti
● publ. zaprisegli so, da tega niso storili prisegli, zagotovili
    zapriséči se knjiž.
    trdno obljubiti, skleniti: zaprisegel se je, da tega ne bo več delal
    zapriséžen -a -o:
    zaprisežen izvedenec; zapriseženi sodni tolmač
    ●     brez intuicije tudi tak zaprisežen racionalist ne more shajati nepopustljiv, dosleden
Pravopis
zapriséči -séžem dov. zapriséženje; drugo gl. priseči (ẹ́) koga ~ pričo; neobč. ~ ob prevzemu oblasti priseči
zapriséči se -séžem se (ẹ́) neobč. trdno obljubiti, skleniti
Celotno geslo Sinonimni
zapriséči -séžem dov.
GLEJ SINONIM: priseči
Celotno geslo Etimološki
zaprisẹ́či – glej prisẹ̑ga
Pleteršnik
zaprisę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) schwören lassen, beeidigen: z. koga; zaprisežen, beeidigt: z. na pisanje zapisnikov, zur Führung der Protokolle beeidigt, DZ.; — z. se, sich mit einem Eide verpflichten, Jan.; hlapec se Abrahamu k vsemu zapriseže, Ravn.-Valj. (Rad); ljudje, ki so se za učenost zaprisegli, die zur Fahne der Wissenschaft geschworen haben, Zv.; — 2) = priseči, Jan., M.
Celotno geslo Hipolit
zapriseči glagol

PRIMERJAJ: zaprisežen

Pravopis
zaklét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ sovražnik alkohola |nepopustljiv, velik|; biti ~
zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič
zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
SSKJ²
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
    zakléti se ekspr.
    podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
    ●     star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
    zaklét -a -o
    1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
    2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
    3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
Pravopis
zakléti -kôlnem [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) jezno ~; zakleti koga/kaj ~ grad, kraljeviča; zakleti koga v kaj ~ deklico v kačo
zakléti se -kôlnem se [u̯n] (ẹ́ ó) poud. Zaklel se je napraviti red |se trdno odločil, sklenil|
Celotno geslo Sinonimni
zakléti -kôlnem dov.
1.
uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu
SINONIMI:
ekspr. pridušati se, star. priveriti se, ekspr. zabentiti
2.
koga po ljudskem verovanju z določenimi besedami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: zagovoriti
Celotno geslo Etimološki
zaklẹ́ti – glej klẹ́ti
Pleteršnik
zaklę́ti, -kółnem, vb. pf. 1) verwünschen, verzaubern, in Bann thun, Cig., M.; duhove z., die Geister bannen, Cig.; zaklet, verwünscht, Cig., C.; z. kraj, Cig.; z. koga, jemanden beschwören, bannen, C.; Bogu kaj z., über jemanden oder etwas einen Fluch aussprechen, C., Jurč.; — 2) einen Fluch, ein Fluchwort aussprechen: grdo je zaklel; — 3) z. se, unter einem Fluch betheuern, schwören; z. se z dušo = pridušiti se, bei seiner Seele schwören, jvzhŠt.; — zakleti sovražnik, der geschworene Feind, Jan., nk.
Celotno geslo Hipolit
zakleti glagol

PRIMERJAJ: zaklet

Svetokriški
zakleti -kolnem dov. prekleti: ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh 2. ed., sludiu sdash, ſmert voſzhish (II, 339) ǀ en ſamkrat je bila ſvojga brata saklela del. ed. ž (II, 337)
Besedje16
zakleti1 posam. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje16
zakleti2 glag. dov. ♦ P: 4 (*P 1563, DB 1578, DB 1584, TfC 1595)
Črnovrški
zakleti
Celotno geslo Kostelski
zakleti ► ˈzakl’ẹt zaˈkuːnen dov.
SSKJ²
preklínjati -am nedov. (í)
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: preklinjati se je odvadil; vpili so in preklinjali; preklinja kot Turek zelo; ekspr. preklinjal je, da je kar treskalo zelo
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: domačini so jih preklinjali / preklinja dom, ves svet; preklinjati svojo usodo
    preklinjáje :
    preklinjaje vso pot, je prišel do vasi
    preklinjajóč -a -e:
    vrnil se je pijan in preklinjajoč; preklinjajoči moški
Pravopis
preklínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preklínjanje (í) koga/kaj ~ ves svet; odvaditi se ~
Število zadetkov: 57