Fran

privláčen -čna -o prid., privláčnejši (á ā)
1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle
// ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna
2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva
3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala
// ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo
♦ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma

privláčno prisl.:
privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

privláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~o dekle; neobč. ~o pohištvo lepo oblikovano; biti ~
privláčni -a -o (á) ~a sila
privláčnost -i ž, pojm. (á) očarati s ~jo; števn. Jezero je glavna ~ kraja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

privláčen -čna -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025

privláčen -čna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

ugóden -dna -o prid., ugódnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki vzbuja komu ugodje: ob tem je imela ugoden občutek / nanj je naredil ugoden vtis / ugodne in neugodne strani potovanja z avtomobilom
// ki je v skladu s hotenjem, željami koga: ugodna novica / ugodna kritika, ocena; ugodna rešitev prošnje
2. ki zaradi skladnosti svojih lastnosti, značilnosti s hotenjem, željami koga omogoča uspešno uresničitev določenega dejanja: čakati na ugoden trenutek; pihal je ugoden veter; letalske zveze med mestoma so ugodne / ugodna priložnost za nakup; za košnjo ugodno vreme; pren. gibanje je pri nas našlo ugodna tla
3. ki je v skladu z željami, koristmi koga: ugodna kupčija; čakal je na ugodnejšo ponudbo; cena je ugodna / ugodni roki za odplačilo
● zastar. trudila sta se, da bi bila ljudem ugodna da bi jim ugajala, jim bila všeč; zastar. ni našel ugodne družbe primerne, ustrezne
♦ šah. za belega je položaj ugoden

ugódno prisl.:
ugodno vplivati na kaj; ugodno rešena prošnja / v oglasih dobro ohranjen otroški voziček ugodno prodam / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ni mu bilo ugodno, ko je vstopila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

ugóden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ občutek; Cena izdelka je ~a; ugoden za koga/kaj za košnjo ~o vreme
ugódnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ položaja; števn. uživati velike ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

ugóden -dna -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025

ugọ́den -ọ̄dna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

ugǫ́dən, -dna, adj. 1) angenehm, erwünscht, Cig., Jan., nk.; vsem u., nikomur nadležen, LjZv.; u. Bogu, Gott wohlgefällig, ogr.-C.; — 2) günstig, passend, bequem, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) = goden, reif, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

ugodíti1 -ím dov., ugódil (ī í)
z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen: njej ni mogoče ugoditi; težko mu je ugoditi / vse, v vsem mu ugodi / ugoditi pritožbi, prošnji ugodno jo rešiti; ugoditi otrokovi radovednosti jo potešiti; ugodil je vsaki njeni zahtevi, želji izpolnil je vsako njeno zahtevo, željo

ugodèn -êna -o:
ugodena vloga / v povedni rabi njegovi prošnji je bilo ugodeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

čéden -dna -o prid., čédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi
2. star. čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in urejene / ekspr. njegove kupčije niso ravno čedne poštene, neoporečne
3. ekspr. precej velik: plačal je čedno vsotico denarja; pridobil si je kar čedno premoženje / rad bi kako čedno službico dobro, donosno

čédno prisl.:
to dekle se čedno oblači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

čéden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ fant; poud. ~a vsota denarja |precej velika|; pešaj. biti vedno ~ čist, snažen
čédnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ obraza; števn., star. odlika, vrlina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

čéden -dna -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025

čẹ́den -dna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

čę́dən, -dna, adj. 1) sauber, reinlich; čedna posoda, obleka; — nett, hübsch, wohlgestaltet; čedno dekle; — 2) sittsam, wohlanständig, höflich; čedno vedenje; — klug, gescheit, Habd., Mur., Jan., vzhŠt.; čedna glavica, Trst. (Let.); čédən, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

čèden -dna -o prid. pameten, razumen: mouder i cseden KŠ 1771, 750; ſzem jasz vſzebi nej cseden BKM 1789, 368; kcsednomi mou'zi KŠ 1771, 23; csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; z-ſzvojim csednim ponáſſanyem KM 1796, 58; Bojdite csedni KOJ 1845, 89; Pét ji je pa 'znyih bilou csedni KŠ 1771, 83
čednéjši -a -e pametnejši, razumnejši: da ti csednejsi premiszlivsi tou KOJ 1833, VI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

čeden [čẹ́dǝn] pridevnik

1. lep, čeden
2. vrl

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.

čeden pridevnik

PRIMERJAJ: čedno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čeden pridevnik

čreden

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čeden prid., F21, arbor topiaria, zhednu ṡaſajenu drivú; atticismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe; calliblepharum, ena arznia ṡa ozhy, obervi zhedne ſturiti; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln; civilis, zheden; compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah; concinnus, -a, -um, ſnaṡhen, zheden, flèten; continens, ṡderṡhan, zheden; elegans, -tis, leip, lipú narejen, deſhter, lubeṡniu, zhèden, zartanu leip; emblema, -tis, enu ṡriṡlanu, zhednu notar vdelanu déllu; facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu; lemniscatus, -a, -um, ſylnu zheden; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; moratus, -a, -um, â mos, moris, benè moratus, zheden; morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren; ornare, liṡhpati, zhednu délati; perbellus, -a, -um, cilú leip, inu zhedin; pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam; perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu priaṡniu; purpureus color, Carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip, zhèden; rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu zhedniga govorjenîa

1. èednejši , flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 3. 2025.