iztírjenec -nca m (ȋ)
ekspr. kdor ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti: roman opisuje iztirjence; družbeni, moralni, socialni iztirjenci; iztirjenci in pokvarjenci
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
iztírjenec -nca m z -em člov. (ȋ) poud. |neuravnotežen človek|
iztírjenka -e ž, člov. (ȋ) poud.
iztírjenčev -a -o (ȋ) poud.
iztírjenka -e ž, člov. (ȋ) poud.
iztírjenčev -a -o (ȋ) poud.
iztȋrjenec – glej tȋr
SSKJ²
psihopát -a m (ȃ)
nav. ekspr. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat
nav. ekspr. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat
Pravopis
psihopȃt -a m
Število zadetkov: 7
Dostopnost