Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
rásti rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á)
1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost
// nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje
// v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža
// ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož
2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini
3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo
4. nav. ekspr. postajati večji
a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši
b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča
5. dosegati višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel
b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča
c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati
// prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje
// ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša
6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine
7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste
8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel
// navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel
● 
ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko
    rastóč -a -e:
    rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije
     
    jezikosl. rastoča intonacija nekdaj z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote
    ráščen -a -o:
    iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; 
prim. rasel
Pravopis
rásti1 rástem nedov., tudi rastó, -i -ite, -óč; rástel -tla, rást, ráščen -a; (ràst) (á) Otrok ~e; Stroški ~ejo; rasti komu Otroku ~ejo zobje; poud. Trebuh mu ~e |debeli se|; rasti v koga/kaj Grm ~e ~ drevo; Dekle ~e ~ žensko
Pravopis
rásti2 rásem nedov., tudi rasó, -i -ite, -óč; rásel -sla, rást, ráščen -a; (ràst) (á); gl. rasti1
Celotno geslo Sinonimni
rásti rástem nedov.
1.
postajati večji, višji zaradi naravnega razvoja
SINONIMI:
ekspr. cimiti, ekspr. podraščati, star. rediti se, star. spodraščati
2.
v kaj zaradi naravnega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo
SINONIMI:
Celotno geslo Vezljivostni G
rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
Celotno geslo Frazemi
rásti Frazemi s sestavino rásti:
kàj je ráslo kómu čez glávo, ne rásti za vsákim gŕmom, rásti kómu čez glávo, rásti kot góbe po dežjù, rásti kot konôplja, rásti kot kopríva, rásti za vsákim gŕmom, répa ráste kómu v ušésih, slíšati trávo rásti
Celotno geslo Etimološki
rásti rástem nedov.
Pleteršnik
rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; (nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — (praes. rasem, Gor.).
Prekmurski
rásti rastém nedov. rasti: Nöni, rasztém -eti AIN 1876, 44; Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; zrnye .. Zemlé raſzté KM 1790, 30; liliomi polſzki kakda raſztéjo KŠ 1771, 20; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; Dejve utroba je ráſzla BKM 1789, 20; To dejte je pa raſzlo KŠ 1771, 171; pren. Nyemi je potrejbno ráſzti KŠ 1771, 273; Vcsini me ráſzti vu vöri KM 1783, 302; jaſz vu lübéznoſzti raſztem SM 1747, 49; nego i vu vſzem dobrom deli raſztés KŠ 1754, 12b; nai tak raszté tvoi ország ABC 1725, A7a; Sztaroſzt neſztanoma raſzté KŠ 1754, 274; kaj tak viſziko raſzté vöra vaſa KŠ 1771, 626; krivicsno blágo neraszté KOJ 1845, 122; Szrdcz nasi zahválnoszt, Daj, da nyega czvet raszté KAJ 1848, 6; ráſzmo vnyem vſzegavejcs KŠ 1771, 581; Ráſzla bo znami lübézen SŠ 1796, 161; dobra dela naj vnyih vſzáki dén na vékse raſztémo KŠ 1754, 128; rejcsi Bo'ze, mlejko naj vnyem raſztéte KŠ 1771, 705; moli za nyé, naj vtom raſztéjo KŠ 1771, 603; od mladoſzti je vu ſzvétom piſzmi i vpobo'znom 'zitki ráſzao KŠ 1771, 631; I rejcs Bo'za je ráſzla KŠ 1771, 357
rastéči -a -e rastoč: I drügo [seme] .. i dalou je ſzáda gori zidoucse i raztécse KŠ 1771, 112; Naj hodite ſzád prináſajoucsi i raſztécsi vu ſzpoznanyi Bo'zem KŠ 1771, 603
Celotno geslo Vezljivostni G
rásti v rástem v tudi rásem v nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj postopno razvijati se v kaj
Dekle raste v postavno žensko.
Prekmurski
gòri rásti ~ rastém nedov. rasti: jaſz pa tak gori raſztém, liki lagoja tráva KM 1790, 60; gda bi ſztrnyom vrét gori raſzlo, zadiſilo je je trnye KŠ 1771, 19; pren. reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite, dabi po nyem gori ráſzli SM 1747, 24
Število zadetkov: 11