sanjáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: fant rad sanjari; sanjariti o bogastvu, sreči; sanjaril je, kako si bo uredil dom / namesto da bi se učil, sanjari o dekletu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
sanjáriti -ȃrim nedov.
Pleteršnik
SSKJ²
fantazírati -am nedov. (ȋ)
1. prepuščati se vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjati, sanjariti: fantaziral je o slavi in bogastvu; neprestano fantazirata, kako si bosta po študiju uredila življenje / namesto da bi se učil, fantazira o dirkah
// v vročici zmedeno govoriti; blesti: bolnik je fantaziral in kričal
2. ekspr. pripovedovati nesmiselne, izmišljene stvari: nehaj fantazirati, kdo ti bo pa verjel
1. prepuščati se vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjati, sanjariti: fantaziral je o slavi in bogastvu; neprestano fantazirata, kako si bosta po študiju uredila življenje / namesto da bi se učil, fantazira o dirkah
// v vročici zmedeno govoriti; blesti: bolnik je fantaziral in kričal
2. ekspr. pripovedovati nesmiselne, izmišljene stvari: nehaj fantazirati, kdo ti bo pa verjel
Pravopis
fantazírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; fantazíranje (ȋ) o čem ~ ~ slavi, bogastvu sanjati, sanjariti; poud. Nehaj ~, nihče ti ne verjame |si izmišljati|
fantazírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo vzneseno, navadno neuresničljivo govoriti kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
2.
kdo sanjati kaj / o čem neuresničljivo/o neuresničljivem
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.
fantazȋrati – glej fantazȋja
SSKJ²
túhtati -am nedov. (ú)
pog. premišljati, razglabljati: zmeraj nekaj tuhta; tuhtati o življenju; tuhta, kje bi dobil denar / tuhtal je in tuhtal, čas pa je tekel
pog. premišljati, razglabljati: zmeraj nekaj tuhta; tuhtati o življenju; tuhta, kje bi dobil denar / tuhtal je in tuhtal, čas pa je tekel
- tuhtáje :
tuhtaje ležati
- tuhtajóč -a -e:
tuhtajoč fant
Pravopis
túhtati -am nedov. -ajóč, -áje; túhtanje (ú) neknj. pog. premišljati, razglabljati: kaj Zmeraj nekaj ~a; tuhtati o kom/čem ~ ~ življenju
túhtati -am nedov.
Pleteršnik
Pleteršnik
túhtati 2., -am, vb. impf. 1) das Feuer dämpfen, löschen, Fr.-C.; — (den Zorn) besänftigen, C.; t. se, sich (im Zorne) mäßigen, C.; — 2) geheim halten, zu vertuschen suchen, Hal.-C.
SSKJ²
račúnati -am nedov. (ȗ)
1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom
♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno
2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto evrov / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto evrov
3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal
4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval
5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati
1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom
♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno
2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto evrov / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto evrov
3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal
4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval
5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati
- račúnati se star.
šteti se, imeti se: računata se med njegove znance
- računajóč -a -e:
jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje; spremenil se je v hladno računajočega moža
- račúnan -a -o:
promet, računan v evrih; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo evrov
Pravopis
račúnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; račúnanje (ȗ) kaj ~ logaritem; dvovid. računati komu kaj ~ naročniku blago; računati na koga/kaj ~ ~ uspeh; računati z/s kom/čim ~ z večjim obiskom turistov
račúnati se -am se (ȗ) star. med koga/kaj ~a ~ ~ njegove prijatelje prišteva se
račúnati se -am se (ȗ) star. med koga/kaj ~a ~ ~ njegove prijatelje prišteva se
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 42
Dostopnost