Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
ród1 -ú tudi -a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodôvi (ọ̑)
1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu
2. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: potomci do petega rodu / rod po materini strani
// ljudje določene stopnje sorodstva: posledice so se pokazale že pri drugem rodu
3. značilnost glede na prednike
a) s sorodstvenega stališča: biti ponosen na svoj rod / pri vzreji živali je pomemben tudi rod
b) s socialnega stališča: pri ženitvi se ni oziral na dekletovo bogastvo in rod; materin kmečki rod / biti plemiškega rodu; biti po rodu kmet
c) s prilastkom z narodnostnega, krajevnega stališča: njegov dolenjski rod; biti ponosen na svoj slovenski rod / biti francoskega rodu / po rodu je Celjan, Slovenka, s Štajerskega
4. navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore: mladi rod bo nadomestil prejšnjega; igralec starejšega rodu; mlajši rod pesnikov / novi gledališki, literarni rod / ti otroci so že četrti rod izseljencev; trije rodovi zdravnikov v rodbini
// ljudje istega časa: sedanji rod teh stvari ne pozna; rod, ki je doživel vojno
// čas, doba približno tridesetih let: razmere so se spremenile šele čez dva rodova / pog. to je bilo za en rod nazaj v prejšnjem rodu
5. vznes. narod: ljubiti svoj rod; bojevati se za dom in rod
6. nav. ekspr., s prilastkom ljudje: mlajši rod rad pleše; tam prebiva srečen rod
// z oslabljenim pomenom izraža celoto bitij, kot jo določa prilastek: človeški rod; ves gadji rod pika; ptičji rod se vrača z juga
7. voj. del armade glede na svojo oboroženost, opremo, dejavnost: v spopadih so sodelovali vsi rodovi; v kateri rod bo novinec dodeljen / rod vojske
8. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: imenik rastlinskih rodov na slovenskem ozemlju; znaki rodu
● 
ekspr. rod za rodom hodi tja že dolgo hodijo ljudje tja; zastar. ti žarki so istega rodu kot oni iste vrste; star. trta že odganja in če ne bo toče, bo nekaj roda pridelka; star. še žival brani svoj rod mladiča, mladiče; ekspr. kip že dolge rodove stoji v veži zelo dolgo; iz roda v rod ekspr. kmet je bil iz roda v rod navezan na zemljo vedno; ljudske pesmi so se širile iz roda v rod starejši so te pesmi naučili mlajše; ekspr. obrt je prehajala v hiši od rodu do rodu od staršev so jo prevzemali otroci; ta bolezen je pri njih v rodu se pri potomcih pogosto pojavlja; star. biti (si) v rodu v sorodu; star. štajerski rod je rad vesel Štajerci; star. ženskega rodu ni maral žensk
♦ 
agr. rezati mladiko na rod tako, da se doseže zaželena rodnost; biol. nespolni nespolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom, spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; meteor. rod oblakov oblaki podobne oblike na isti višini; rel. otroci Abrahamovega rodu Judje; zgod. rod skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; prim. rodom
SSKJ²
ród2 -a -o prid. (ọ̑ ọ́nar.
1. nemasten, pust2rodo meso / rodi žganci nezabeljeni
2. nerodoviten, slab: roda zemlja
● 
nar. kruh je bil preveč rod suh, trd; star. roda koža na rokah hrapava, raskava
Pravopis
ródtudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu
Celotno geslo Sinonimni
ród1m
1.
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine
SINONIMI:
biol. genus, biol. poddružina
2.
zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvupojmovnik
SINONIMI:
zgod. gens, zgod. gentilna skupnost, zgod. rodovna skupnost
3.
voj. del armade glede na oboroženost, opremo, dejavnostpojmovnik
SINONIMI:
voj. rod vojske
Celotno geslo Sinonimni
ród2 -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nerodoviten, pust2, suh1, trd1
Celotno geslo Vezljivostni NG
ródsamostalnik moškega spola
  1. stopnja sorodstva
    • rod v kaj
    • , rod s čim
    • , rod pod čim, kje
  2. družbeni ali narodnostni vidik
    • rod iz česa, od kod, od kdaj
    • , rod s kom/čim
  3. navadno s prilastkom ljudje iste starosti
    • rod s kom/čim
    • , rod pred kom/čim
Celotno geslo Frazemi
ród Frazemi s sestavino ród:
Ábrahamov ród, Ádamov ród
Celotno geslo Etimološki
rọ̑d -a in rodȗ m
Pleteršnik
rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.-C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
Pleteršnik
rǫ̑d 1., rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.-M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
Pleteršnik
rod 2., adj. = roden, fruchtbar: slive so rode, Dol.-Cig.
Prekmurski
ròd -a m
1. rod, sorodstvo: Vi pa rod odebráni KŠ 1754, 104; Jaſz ſzam korén i rod Dávidov KŠ 1771, 808; ki ſzo bili popovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Roda Kriſztuſovoga naprej racsunanye KŠ 1771, 4; I da ſzte vi nyega roda KM 1783, 234; Da ſze 'ze vi nyega roda BKM 1789, 33; ino szi vszigdár 'snyegovoga roda Poglavára zbirali bodejo KOJ 1848, 7; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti vu ſzvojem rodi KŠ 1771, 225
2. narod: poszlavci z-nemskoga roda rodjeni szo szamih nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Barnabás Levita, na rod gledoucs Czipriánecz KŠ 1771, 353
Celotno geslo Pohlin
rod [rọ̑d] samostalnik moškega spola
  1. rod, rodovina
  2. rojstvo

PRIMERJAJ: rodovina

Celotno geslo Hipolit
rod samostalnik moškega spola
Vorenc
rod mF20, bigenerisdvoiga rodá; cognationarod, rúd, ṡhlahta; genus, -risſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd, ali ród, otroci; natalibus clarusimenitniga rodá; posteritastá perhodni rúd; proles, -lisdeite, otrok, rood; stirps nobilisṡhlahtni rúd, ali ṡhlahta; unius nationiseniga rodá
Svetokriški
rod -a m rod: Vy ſte ta isvoleni Rod im. ed., tu Krajleusku Farſtvu ǀ na ſtebrah pak ſo ſtali Ceſſary tega zhaſtiga Roda rod. ed. ǀ shelj de bi leta skuſi vuzhenuſt zhaſt ſvojga rodà rod. ed. ratal ǀ Angeli ſo shirmali, branili, inu pomagali timu shlahtnimu Rodu daj. ed. ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu daj. ed. bò oſtalu ǀ G. Bug je bil sapovedal Beniaminau Rod tož. ed. pobiti ǀ Sakaj meinite, de Adam je bil is Paradisha pahnen, inu ſam ſebe s' ſvoim rodam or. ed. v' takorshne reve perpravil ǀ Dua Rodà im. dv., Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu, ter ga taku proſſio ǀ je reſtalal na shterynaiſt Rodou rod. mn.
Celotno geslo Megiser
rod -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo Megiser
rod -a samostalnik moškega spola
Besedje16
rod1 sam. m ♦ P: 19 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
rod2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)
Število zadetkov: 36