skelét -a m (ẹ̑)
1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib
// ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje
// okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju; okostnjak: v omari učilnice stoji skelet; razstavljeni skeleti izumrlih živali; je suh kot skelet
2. knjiž., navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa; ogrodje: skelet romana / idejni skelet
3. grad. konstrukcija iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč: zgraditi skelet / stavbni skelet / ekspr. na gradbišču stojijo skeleti stanovanjskih blokov nedograjeni bloki; pog. gradnja v skeletu v skeletnem sistemu
● ekspr. svoj skelet je zavil v odejo svoje suho telo; ekspr. bolnik je bil živ skelet zelo shujšan
♦ gled. skelet marionete leseno ogrodje; zool. osni skelet osno ogrodje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
skelét -a m (ẹ̑) ~ glave okostje; ~ morskega ježka ogrodje; ~i izumrlih živali okostnjaki; poud. Bolnik je živi ~ |zelo shujšan|
Agronomija
Geologija
Geografija
Geologija
Geologija
Geologija
Geologija
Geologija
Geologija
Geologija
Število zadetkov: 13
Dostopnost